
»Magistri farmacije v lekarnah smo v skupnosti prepoznani kot zaupanja vredni strokovnjaki, ki znamo prepoznati nevarne simptome, situacije, neprimerne za samozdravljenje, in priporočati ustrezno ukrepanje,« je na strokovnem srečanju o rinitisu na začetku povedal Bojan Madjar, mag. farm., spec., iz Javnega zavoda Pomurske lekarne in Nacionalni koordinator za program farmacevtske skrbi ‘Vprašajte o svojem zdravilu’ pri Lekarniški zbornici Slovenije.

Bojan Madjar, mag. farm., spec., Javni zavod Pomurske lekarne.
Vzroki za rinitis so številni in raznoliki. Samozdravljenje lahko z določenimi izjemami priporočamo pri virusnih okužbah nosne sluznice (navadni prehlad) ali če gre za posledico alergične reakcije (alergijski rinitis, AR). Pri navadnem prehladu opazimo značilne znake in simptome že kmalu po okužbi.
Začetek prehlada navadno občutimo s praskanjem ali z bolečinami v žrelu, pojavi se lahko tudi hripavost. Temu sledita kihanje in izcedek iz nosu.
Na začetku bister izcedek čez čas postane gnojen (rumeno do zeleno obarvan) in manj obilen, čemur sledi zamašen nos. Pri mlajših otrocih se lahko pojavi vročina, starejši otroci in odrasli pa se le slabo počutijo in imajo rahlo povišano telesno temperaturo ter bolečine v mišicah, ki prav tako niso značilne za prehlad. Suh kašelj, ki se pojavi le pri eni petini zbolelih, se razvije po 3 ali 4 dneh in kmalu preide v kašelj z izmečkom, ki v nekaj dneh izzveni. Simptomi in znaki prehlada so lahko bolj ali manj izraženi in trajajo v povprečju od 7 do 14 dni.
Zaradi podobnosti znakov bolezni AR in znakov prehlada marsikomu otežuje postavitev prave samodiagnoze. Kihanje, zamašenost nosu, rinoreja in srbenje se pojavljajo pri obeh odzivih, medtem ko je zamašenost nosu prevladujoč simptom poznega odziva pri alergiji. Najpogostejši znaki AR so voden izcedek iz nosu, kihanje, zamašenost nosu, srbenje nosu in konjunktivitis (vnetje očesne veznice). Nanj pomislimo, kadar sta sočasno prisotna vsaj dva izmed naštetih simptomov, ki trajata večino dni, vsaj uro dnevno, razloži predavatelj.
Primerjava značilnih znakov in simptomov alergijskega rinitisa in navadnega prehlada
| Alergijski rinitis | Navadni prehlad |
Oči | Voden izcedek, srbenje, fotofobija, pordele, vzdražene oči | Solzenje |
Nos | Voden izcedek, zamašenost, ponavljajoče se kihanje, srbenje | Voden do gost izcedek, zamašen nos, pogostejše kihanje |
Glavobol | Ni značilno | Redko, blažja bolečina |
Kašelj | Ni značilno | Lahko, najprej neproduktiven, nato produktiven |
Bolečine v žrelu | Ni značilno | Pogosto, močne |
Povišana telesna temperatura | Ni značilno | Redko, po navadi brez vročine |
Časovni potek | Simptomi nastopijo hitro po izpostavitvi alergenu | Simptomi se pojavijo nekaj časa po okužbi (1–3 dni) in se razvijejo postopoma |
Trajanje | Dokler traja izpostavljenost alergenu, običajno dlje kot dva tedna | Običajno 7–14 dni |
Rinitis lahko posledica druge bolezni
Včasih so lahko simptomi rinitisa posledica druge bolezni in ne gre za posledico virusne okužbe ali alergijske reakcije. V takem primeru pacienta napotimo k zdravniku. Vzroki so zelo različni – od posledice delovanja hormonov (v nosečnosti, ob hipotiroidizmu), zaradi zdravil (acetilsalicilna kislina in druga nesteroidna protivnetna zdravila, triciklični antidepresivi, alfa- in betablokatorji, ACE-inhibitorji, estrogeni, progestageni, inhibitorji PDE-5), zaradi vdihanih iritantov (na primer na delovnem mestu razne kemikalije, kot so amonijak, kloridi idr.).
Rinitis je lahko posledica anatomskih nepravilnosti ali avtoimunih revmatskih bolezni.
Ne smemo pa spregledati niti možnosti z zdravili povzročenega rinitisa, tako imenovanega medikamentoznega rinitisa, ki se pojavi ob zlorabi dekongestivov v obliki kapljic ali pršil, ki zmanjšajo nabreklost nosne sluznice in odmašijo nos, poudari izkušen lekarniški farmacevt.
Aspirinska intoleranca
Pri svetovanju glede uporabe zdravil in glede samozdravljenja moramo biti pozorni tudi na možnost tako imenovane aspirinske intolerance; ta je pogosta pri bolnikih, ki imajo kronični rinitis z nosnimi polipi. Ti bolniki ne smejo jemati nobenega zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov.
Kdaj prehlad zdravimo sami in kdaj k zdravniku
Bolniku z navadnim prehladom odsvetujemo samozdravljenje, če je njegova telesna temperatura, merjena pod pazduho, nad 38,6 ⁰C, če ima bolečine v prsih in/ali kratko sapo, če gre za bolnike s kroničnimi boleznimi, kot so: astma, KOPB, bronhitis, srčno popuščanje, če gre za otroke, ki so mlajši od dveh let, ali pa slabotne starostnike, in v primerih, če pride do zapleta bolezni oziroma če v od treh do petih dneh samozdravljenja še vedno ni izboljšanja.
Farmacevt bo pacienta napotil k zdravniku, tudi če ima unilateralno prisotnost simptomov (simptomi so izraženi samo v eni nosnici), ob zamašenem nosu brez sočasno prisotnih drugih simptomov, ob gnojnem izcedku iz nosu ali bolečini v ušesu, glavobolu in ponavljajoči se epistaksi (pogoste krvavitve iz nosu) ali ob popolni izgubi občutka voha (anosmia).
Samopomoč pri zamašenem nosu
Dekongestivi so priporočljivi pri zamašenem nosu, zmanjšajo pa tudi izcedek iz nosu. Pri alergijskem rinitisu jih uporabljamo predvsem topikalno, pri navadnem prehladu pa tudi centralno delujoče, ki jih zaužijemo skozi usta. Ti so pogosto v kombiniranih zdravilih, ki vplivajo tudi na druge simptome navadnega prehlada. Sistemsko delujoči simpatikomimetiki (pseudoefedrin, fenilefrin) delujejo vazokonstriktorno in so zato neprimerni za bolnike s hudo ishemično boleznijo srca, nenadzorovano hipertenzijo, hipertiroidizmom ali sladkorno boleznijo.
Dekongestivi so priporočljivi pri zamašenem nosu, zmanjšajo pa tudi izcedek iz nosu.
Topikalna uporaba dekongestivov na nosni sluznici (oksimetazolin, ksilometazolin) je varnejša in primernejša za širši krog ljudi, opozoriti pa je treba na možnost pojava medikamentoznega rinitisa. Kapljic oziroma pršil za nos, ki vsebujejo dekongestive, ne smemo uporabljati dlje 3–5 dni, velja pa tudi opozorilo, da jih ne smejo uporabljati nosečnice.
Izotonična raztopina za lažje dihanje
Po besedah Madjarja pa pri zdravljenju in preprečevanju rinitisa lahko posežemo tudi po izotonični ali hipertonični raztopini, ki iz nosne sluznice izpere sluz, viruse in snovi, ki povzročajo preobčutljivost. S tem je omogočeno lažje dihanje skozi nos, olajšano delovanje nosne sluznice in izboljšana prezračenost obnosnih votlin. Fiziološko raztopino uporabljamo večkrat dnevno, tudi pred nazalno aplikacijo drugih zdravil.
Kaj pa zdravilne rastline?
Našteje tudi zdravilne rastline, ki so že dolgo uporabljanje v ljudski medicini, kot so: eterično olje evkaliptusa, poprove mete in bora ali slezove korenine. Mazila, ki jih vsebujejo, je najbolje nanesti pod nos, nikakor pa neposredno na nosno sluznico, saj bi lahko, predvsem pri majhnih otrocih, povzročila krč v grlu in zadušitev. Ker so eterična olja pogosto kontaktni alergeni, jih je dobro prej preveriti drugje na telesu, najbolje na notranji strani zapestja.
Previdnost je potrebna tudi pri vdihavanju vodne pare, saj imajo ravno bolniki z alergijskim rinitisom pogosto pridruženo astmo, ki včasih še ni prepoznana. Uporaba zdravilnih rastlin je široka; tako si lahko iz slezovih korenin pripravimo čaj in si z njim izpiramo nos.
In kaj lahko še storimo, da preprečimo izsušenost nosne sluznice?
Pri navadnem prehladu, ki poteka predvsem v času, ko je tudi v prostorih nizka zračna vlaga, svetujemo vlaženje zraka v prostorih, v katerih se zadržujemo večino časa. Med pojavljanjem večjega števila prehladnih obolenj odsvetujemo gibanje in zadrževanje v zaprtih prostorih, v katerih je veliko ljudi. Pazimo na ustrezno higieno, pogosto si umivajmo roke, saj se okužba z virusi prehlada pogosto prenaša prek dotika, in pijmo dovolj tekočine, sklene Bojan Madjar, magister farmacije.
Povzeto po predavanju in zborniku strokovnih prispevkov Rinitis, ki sta ga izdala Alergološka in imunološka sekcija ter Združenje otorinolaringologov pri SZD.
Prihodnjič: Pogled na zdravljenje rinitisa v ambulanti družinskega zdravnika.