Čaka nas popolnoma drugačen svet

Vrtinec novega življenjskega ritma, pomešanega z veliko neznankami ob zrenju v prihodnost, nas je vse zasačil nepripravljene.

Zoran Predin. Foto: Žiga Koritnik

Kako se je nova situacija pritihotapila med umetniške duše in se zažrla v njihovo ustvarjalnost, smo povprašali kantavtorja in pesnika Zorana Predina. Na glasbeni sceni nas navdušuje že dobrih štirideset let. Ikoničnemu glasbeniku niti v neljubih dneh karantene ne zmanjka pronicljivosti za humor, tudi črnega.

“Danes se zavedam, da novi časi, ki prihajajo, zahtevajo načelnost, odločnost in potrpežljivost.” Foto: Žiga Koritnik

Vaše življenje je ustvarjanje. Na svojem ustvarjalnem popotovanju ste šli skozi različna obdobja in preizkušnje. Kako bi opisali trenutno izkušnjo, ki nas je vse pričakala nekje v zakotju, naivne in nepripravljene?

»Prisilna samoizolacija je lahko na več načinov inspirativna. Iz jeze pišeš jezne pesmi. Iz razočaranja in strahu pišeš grenke in žalostne pesmi. Za pisanje borbenih, navihanih in nostalgičnih pa se moraš veseliti prihodnosti. Prihodnost pa ni rožnata. Koncertov še dolgo ne bo. Zato bo večina novih pesmi jezna in borbena.«

Moteni ritem dnevnih dejavnosti, ko srečanje z znancem v kavarni, obisk koncerta in ogled filma že dolgo niso več samoumevni, je primerljiv z motnjami srčnega ritma. Kako si pomagati?

»S trmastim optimizmom. Spomnimo se Ane Frank. Spomnimo se partizanov. Spomnimo se obleganja Sarajeva. Potem postane naša situacija znosnejša. Rad bi verjel, da bodo koncerti spet takšni, kot so bili. Da se bomo družili brez strahu in brez predsodkov.«

Vaša glasbena pot je zelo razvejana. Kot kantavtor ustvarjate pesmi za koncerte in film ter gledališče. Je za eno ali drugo potrebna drugačna orientacija ali poteka ustvarjalni proces pri vas spontano?

»Moj osnovni način komponiranja poteka s kitaro v roki. Najprej razmislim, o čem bi rad pel. Največkrat napišem verz, ki v besedah že skriva neko melodijo, ki jo potem s petjem in z igranjem spremenim v posnetek. Včasih je nasprotno. Melodija, ki jo prsti na kitarskih strunah izvlečejo iz moje glave, prikliče zraven besede, ki se potem sestavijo v verze. Ko je to za menoj, se odločim, na kak način in v katerem glasbenem slogu in žanru bom pesem posnel. Komponiranje za film ali gledališče je seveda popolnoma drugačno. V dogovoru z režiserjem določiva, kakšna bo glasba, kje, koliko, kdo in kako jo bo izvajal. Pri filmu je najlepše to, da takoj dobiš povratno informacijo. Tvoja glasba takoj doda prizoru novo dimenzijo.«

“Veliko pojmov, ki smo jih doživljali kot samoumevne, bo za vedno izginilo. Prihajata recesija in boj za preživetje.” Foto: Žiga Koritnik

Sporočilna raven vaših pesmi je globoka in refleksivna. Občinstvo zazibljejo v posebno stanje sproščene fluidnosti, razposajenosti, zabave pa tudi refleksije. Kaj menite, da je odločilno za dobro besedilo?

»Skupni imenovalec s čustvovanjem občinstva. Da najdeš besede, ki jih občinstvo prepozna in vzame za svoje. Da jo zapojejo s teboj, kot bi peli svojo.«

Je trenutno obdobje, ki preizkuša vso svetovno prebivalstvo, tudi čas za razmislek? So za zbrane misli in oprijemljive rešitve potrebne urejene razmere? Ali jih spodbudi prav nasprotno: negotovost, kaos, strah?

»Zdaj je čas za inventuro. Čaka nas popolnoma drugačen svet, v katerem bodo veljala nova, drugačna pravila. Veliko pojmov, ki smo jih doživljali kot samoumevne, bo za vedno izginilo. Prihajata recesija in boj za preživetje. Denarja za kulturo bo vedno manj. Razvajenci bodo izumrli. Začeti bo treba od začetka.«

Pandemija je izziv za vse, za staro in mlado. Psihologi celo omenjajo, da se ob njej tudi odrasli srečamo z otrokom v sebi. Ko nas je bilo kdaj česa strah ali pa smo si zastavljali vprašanja, na katera nam nihče ni znal odgovoriti. Kaj porečete zase?

»Ne gojim nobenih iluzij. Sprijaznil sem se z objektivnimi dejstvi. Nekaj časa sem žaloval za starimi dobrimi časi, potem pa obrnil list. Danes se zavedam, da novi časi, ki prihajajo, zahtevajo načelnost, odločnost in potrpežljivost.«

Skrb za zdravje nas vedno spremlja. Zdaj ji je treba še toliko bolj prisluhniti. Kako vzdržujete fizično in ustvarjalno kondicijo?

»Ustvarjalna kondicija je v odlični formi, fizična pa debelo zaostaja. Pravkar sem končal pisanje novega romana, ki ga bom kmalu poslal v branje slovenskemu in hrvaškemu uredniku. Odločil sem se, da bom upošteval nasvet, da moram vsak dan narediti vsaj pet tisoč korakov za svojo osnovno fizično kondicijo.«

Zdravje najprej zapravljamo, potem pa si ga želimo nazaj. Na tako razgibani glasbeni poti, kot je vaša, prepredena z nenehno dinamiko, izzivi in s hitro odzivnostjo, je težko govoriti o urejenem, »popredalčkanem« življenju. V katerem ustvarjalnem obdobju ste vendarle tudi sami opravili »samocenzuro« in na kak način?

»Med svojim dvajsetim in tridesetim rojstnim dnevom je bilo moje zdravje na največji preizkušnji. Vsesplošni hedonizem, ki ga je od telesa zahteval moj značaj, mi je zelo verjetno skrajšal življenje za kar nekaj let. Potem sem se umiril in si z veliko truda vseeno dopovedal, da je zdravje omejena dobrina, ki jo je treba negovati. Ko se bom ‘zbogal’ s svojim metabolizmom in shujšal, bom spet začel uporabljati ogledalo.«

Se vam je v skrbi za zdravje, zlasti po zahtevni operaciji srca leta 2012, pokazalo kaj, na kar bi morali biti pozorni že prej?

»Da je neumno in neodgovorno uživanje v pretiravanju. Takrat sem se pravzaprav spet rodil. Usodi sem hvaležen za podarjena leta. Danes uživam v sorazmerni zmernosti.«

Kako najdete svoj mir, čas samo zase?

»Ukradem ga. Ko mi muza pošlje idejo, pobegnem v svoj svet. Včasih me tudi sredi noči zbudi. Včasih me zmoti sredi koncerta.«

Bomo po izkušnji spopadanja s koronavirusom zaupljivejši do zdravnikov?

»Od operacije na srcu nisem več sam svoj zdravnik.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj