Dobrobit pri duševnem zdravju mater (in otrok) pa ni edina prednost dojenja – poleg tega, seveda, da je materino mleko po hranilni sestavi optimalno za potrebe otroka. Materino mleko otroka tudi ščiti pred večino okužb, ki jih povzročajo tako imenovani človeški virusi – tisti, ki okužijo človeške celice in se v njih delijo ter celo vgradijo v njen genom.
Človeški virusi povzročajo različne okužbe, od navadnega prehlada do življenje ogrožujočih stanj. Posebej nevarni so za otroke, mlajše od 6 mesecev. Dojenje je za otrokov optimalni razvoj izjemno pomembno, protitelesa, ki jih dobi z materinim mlekom, pa ga ščitijo v najbolj občutljivem obdobju življenja. Dovolj je že, če mati delno doji.
Dovolj že majhne količine materinega mleka
Tudi majhne količine materinega mleka dojenčka ščitijo pred virusnimi okužbami, trdijo raziskovalci Univerze Pensilvanija. Pregledali so na stotine dojenčkov in ugotovili, da ima dojenje ključno vlogo pri interakciji med dojenčki in mikrobnim okoljem. Raziskava bi lahko vplivala na strategije za preprečevanje zgodnjih okužb ter spodbudila matere tudi k delnemu dojenju. Prejšnje študije so namreč pokazale, da matere opustijo dojenje, ko začnejo dodajati mlečno formulo. Ugotovitve so bile objavljene v reviji Nature.
Hormon oksitocin, ki se izloča med dojenjem, naravno pomirjujoče učinkuje na matere, in jih deloma ščiti pred stresom. Matere naj bi pred depresijo varoval tudi hormon prolaktin, ki je ključen za nastajanje mleka. Ena od študij je pokazala, da bi bile lahko znižane ravni prolaktina pri materi napovednik depresije. Sicer pa oksitocin in prolaktin delujeta tudi tako, da znižujeta vnetni odziv telesa, povezan z depresijo. (vir: NIJZ)
V prvem mesecu prevladujejo nepatogeni virusi
Raziskovalci so s pomočjo naprednega genskega sekvenciranja in drugih metod izmerili število in vrste virusov v prvem blatu (mekoniju) in v blatu v naslednjih mesecih pri dojenčkih v ZDA in v Bocvani. Tik po porodu so vsi dojenčki imeli malo ali nič virusne kolonizacije. En mesec kasneje se je populacija virusov in bakterij dobro razvila, število virusov pa je doseglo milijardo na gram vsebnosti črevesja. Večinoma je šlo za tako imenovane “plenilce” – viruse, ki se razmnožujejo v prvih bakterijah, ki kolonizirajo dojenčkovo črevesje. Bolezni ne povzročajo.
Ključen premik pri starosti 4 mesecev
Prisotnost patogenih virusov, ki se lahko razmnožujejo v človeških celicah in povzročajo bolezni, so v blatu dojenčkov zaznali tri mesece kasneje – pri starosti 4 mesecev. Njihovo kopičenje je najmočneje zaviralo dojenje. “Zdaj bolje razumemo, zakaj nekateri dojenčki zbolijo in razvijejo življenjsko nevarne okužbe že v prvih mesecih življenja,” je dejal dr. Frederic Bushman, predstojnik katedre za mikrobiologijo na Univerzi Pensilvanija.
Pomembna vloga okolja
Bushman izpostavlja, da pomembno vlogo pri tem igra tudi okolje. Pri 4 mesečnih dojenčkih iz Bocvane so v blatu našli več potencialno škodljivih virusov kot pri dojenčkih iz ZDA, vendar, ker jih je ščitilo materino mleko, niso zbolevali nič pogosteje. V prihodnosti želi raziskati, kako populacija virusov v črevesju vpliva na rast otroka ter kakšne so razlike v kolonizaciji po posameznih okoljih.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
