Raziskava, ki so jo 15. marca 2019 v strokovni reviji JAMA objavili raziskovalci ameriške Univerze Duke, je pokazala, da priporočila za zdravljenje bolezni srca in ožilja ne temeljijo na trdnih dokazih. Delež je še posebej upadel v zadnjem desetletju.
Brez dokazov 41,5 odstotkov priporočil
Raziskovalci so po drobnogled vzeli več kot 6300 priporočil za zdravljenje bolezni srca, ki jih navajata American College of Cardiology (ACC) in American Heart Association (AHA), na primer povišan krvni tlak in maščobe v krvi. Razporedili sojih v tri skupine glede na to, kako dobro so podprte z dokazi.
V skupino A so razvrstili tista priporočila, ki jih podprirajo ugotovitve več različnih dvojno slepih raziskav. V skupino B so razvrstili tista priporočila, ki jih je potrdila ena sama raziskave, v skupino C pa tiste, ki temeljijo zgolj na mnenju stroke (brez neposrednih znanstvenih dokazov).
Prepad med priporočili in dokazi se povečuje
Izkazalo se je, da kriterijem, ki veljajo za skupino A, ustreza le 8,5 ACC/AHA priporočil. 50 odstotkov priporočil se je uvrstilo v skupino B, kar 41,5 odstotkov pa v skupino C – kar pomeni, da priporočila niso podprta niti z enim znanstvenim dokazom, pač pa temeljijo zgolj na domnevah.
»Poziv k spremembam smernic za srce in ožilje se je pojavili že leta 2009, ko je naša prva študija odkrila številne pomanjkljivosti,« je povedal kardiolog prof. dr. Renato Lopes iz Univerze Duke.
»Kljub številnim pobudam za več raziskav, ki bi priporočila za zdravljenje bolezni srca in ožilja dejansko podprle z dokazi, ali pa jih ovrgle, se to ni zgodilo. Pravzaprav se je prepad še poglobil: delež z dokazi trdno podprtih priporočil za zdravljenje bolezni srca in ožilja je v zadnjih desetih letih iz 12 odstotkov padel na 8,5.«
Podrobnosti prve študije Univerze Duke, vključno z rezultati, najdete tukaj.
Kaj kažejo podatki za Slovenijo?
Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. V letu 2015 so predstavljale 40 odstotkov vseh smrti (pri ženskah 48 odstotkov, pri moških 33 odstotkov. Od leta 2009 pri moških bolezni srca in ožilja celo niso več najpogostejši vzrok smrti, temveč so na 2. mestu, za neoplazmami.
Najpogostejši smrtni bolezni srca sta akutni miokardni infarkt (imenovan tudi srčni infarkt ali srčna kap) in srčna odpoved, medtem ko je med možgansko-žilnimi boleznimi največ smrti zaradi možganske kapi.
Največ srčnega infarkta in možganske kapi
Bolezni srca in ožilja obsegajo vrsto bolezni, povezanih z obtočili. Najpogostejše bolezni srca so ishemična bolezen srca (vključno z akutnim miokardnim infarktom, AMI), motnje srčnega ritma, srčna odpoved (popuščanje srca) ter bolezni srčnih zaklopk.
Med možgansko-žilnimi (cerebrovaskularnimi) boleznimi je najpogostejša možganska kap (CVI), ki je lahko posledica motenj dotoka krvi v možgane ali možganske krvavitve. Zelo pogosta bolezen srca in ožilja je tudi hipertenzija (visok krvni tlak), ki je hkrati tudi dejavnik tveganja za bolezni srca in za možgansko-žilne bolezni.
