Edino znanstveno utemeljeno očiščevanje telesa je očiščevanje s postenjem. Foto: Bigstock
Po mnenju številnih strokovnjakov, zdravnikov specialistov, prehranskih strokovnjakov gre za posameznikovo individualno potrebo in odločitev, da je treba nekaj storiti za telo, njegovo revitalizacijo in za povrnitev energije. Žal pa si lahko zaradi pomanjkljivega vedenja, kako se tehnike lotiti, z nestrokovnim pristopom povzročimo več škode kot koristi. Vse preveč je namreč hitrih, instant metod, ki ob zanemarjanju drugih pomembnih dejavnikov in specifike posameznikovega organizma poudarjajo izključno izgubo odvečnih kilogramov. Kako se pravilno in pod strokovnim vodstvom lotiti očiščevanja telesa, ne da bi si pri tem nakopali dodaten, nepotreben stres, je spregovoril prim. Tomislav Majić, dr. med., internist kardiolog.
Ali lahko hitenje, stres, enolična in predelana hrana pripeljejo do kopičenja odvečnih snovi v telesu?
»Veliko je odvisno od tega, kje živimo, delamo in kak življenjski slog imamo. Znanstveno dokazano je, da na razvoj večine kroničnih bolezni sodobnega časa vplivajo predvsem dejavniki iz okolja, ki uravnavajo delovanje genov, tj. da aktivirajo ali zavirajo njihovo delovanje. Za nastanek večine bolezni sodobnega časa je pomembna interakcija med dejavniki okolja in geni. Razvija se nova medicina, t. i. »epigenetska medicina ali medicina življenjskega sloga, angl. »Epigenetic Lifestyle Medicine«. Zbolimo, če smo trajno izpostavljeni škodljivim okoljskim dejavnikom, imamo nezdrav življenjski slog, se premalo gibljemo, nepravilno prehranjujemo in smo pod stalnim neobvladljivim stresom. Da je naše telo preobremenjeno z nakopičenimi škodljivimi snovmi, ki jih radi imenujemo toksini ali strupene snovi, nas opozarjajo nekatere spremembe: bolj smo utrujeni in počasni, imamo slabšo zbranost in spomin, slabše spimo, bolj smo razdražljivi, tožimo zaradi glavobola, upada naša delovna storilnost. To je alarm, da je nastopil čas za očiščenje in resetiranje organizma, podobno kot to delamo z računalnikom. Temeljito čiščenje si lahko privoščimo kadar koli v koledarskem letu, in sicer 1-krat ali 2-krat letno. Najprimernejši čas za to je pomlad ali jesen v kakšnem zdravilišču, kjer imajo strokovno vodene programe očiščevanja telesa.«
Katere vrste očiščevanja bi poleg postenja še poudarili?
»Edino znanstveno utemeljeno očiščevanje telesa je očiščevanje s postenjem. V vsakdanji praksi je znanih veliko metod: nožne »detox« kopeli, različni zeliščni pripravki, klistirji, kolonohidroterapija, kelacija težkih kovin itn., učinek katerih ni znanstveno potrjen. Savna (predvsem suha infra ima npr. pozitiven učinek na čiščenje telesa prek kože, ki je pogosto sestavni del programov za čiščenje telesa.«
Od česa vsega se organizem pri tovrstnih metodah očiščuje? Kaj se začne izločati?
»V vsakdanjem življenju vnašamo v telo s hrano, z vodo, vdihavanjem zraka in skozi kožo veliko škodljivih snovi. Naše telo ima zelo učinkovit način očiščevanja telesa in to trajno počne. Snovi, topnih v vodi, se telo hitro znebi. Problem nastane, ko vanj vnašamo veliko v maščobah topnih snovi, ki jih morajo jetra razgraditi, da so topne v vodi, nato pa jih telo izloči prek ledvic, črevesa ali prek kože. Če je preveč takšnih snovi, ki presegajo zmogljivosti jeter za opravljanje tovrstnih funkcij, nastajajo zapleti.
Odvečne škodljive snovi se skladiščijo v maščobnem tkivu, in če se to dogaja v možganih, ki vsebuje veliko maščob, lahko to povzroči celo okvaro živčevja. K omenjenim snovem na primer prištevamo težke kovine, kot so: svinec, kadmij, živo srebro, aluminij, arsenik. Pogosto so med njimi tudi pesticidi, herbicidi, dioksini, ftalati in parabeni. Negativne posledice, ki jih povzročajo različne škodljive snovi, med katerimi so tudi rakotvorne, ogrožajo živčevje, hormone, mitohondrije različnih celic.«
Pri odločitvi, da si želimo očistiti organizem, svetujete sodelovanje z zdravnikom. Vsakršno nepremišljeno postopanje, ki ne sledi strokovnemu pristopu, je lahko škodljivo. Vsak organizem je namreč drugačen. Kaj vse upoštevate pri osebi, ki se odloči za razstrupljanje? Starost, zdravstveno stanje, telesno težo, življenjski slog, način prehranjevanja?
»Očiščevanje telesa s popolnim postenjem, ki traja več kot tri dni, naj bi bilo strokovno vodeno, v sodelovanju z zdravnikom. Pri zastavljanju programa očiščevanja upoštevamo vse omenjeno. Program s postom je namenjen predvsem navidezno zdravim osebam, ki kažejo znake preobremenitve telesa s škodljivimi snovmi. Pri nestrokovno vodenem postu lahko pride do hujših škodljivih zdravstvenih težav. Opisani so primeri akutne zastrupitve pri hitrem hujšanju zaradi sproščanja v maščobah topnih škodljivih snovi. So tudi primeri nastanka multiple skleroze v kratkem časovnem obdobju po hitrem hujšanju.«
Ali mogoče obstajajo primeri, ko tehnike očiščevanja niso primerne (za bolnike po težkih operacijah, ob hujši izčrpanosti) itn.?
»Program očiščevanja s postenjem je namenjen zdravim osebam za krepitev zdravja in preprečevanje bolezenskih stanj, ki jih povzročajo škodljivi okoljski dejavniki. Postenje odsvetujemo otrokom, nosečnicam in doječim materam, ostarelim, telesno šibkim ali podhranjenim brez zaloge maščevja, težjim sladkornim bolnikom na inzulinu, težjim kroničnim bolnikom in oslabelim rakavim bolnikom. Prav tako postenje odsvetujemo tudi psihičnim bolnikom in čustveno labilnimi osebam. Za nosečnice in doječe matere je postenje še posebej neprimerno, ker morata zarodek in dojenček dobiti vsa potrebna hranila, vitamine, minerale, beljakovine, maščobe in zlasti maščobne kisline omega 3, nujne za razvoj možganov.«
Kakšno je vaše mnenje o zdravilnem učinkovanju pegastega badlja pri prečiščevanju jeter?
»Pegasti badelj vsebuje aktivne snovi, ki pospešujejo obnovo jetrnih celic, ščitijo jetra pred škodljivimi učinki strupov in pripomorejo k razstrupljevalni funkciji jeter, ker pospešujejo tvorbo glutationa. Glavna učinkovina v pripravkih iz plodu pegastega badlja je silimarin, za katerega je značilno, da se slabo absorbira iz prebavil. Skupaj s fosfolipidi pa se veliko bolje absorbira v kri in tako prihaja v celice, zaradi česar je učinkovitejši že v manjših odmerkih.
