Ženske, ki so po raku dojk preventivno jemale aspirin, so imele celo več ponovitev bolezni kot tiste, ki ga niso – vendar razlika ni bila statistično pomembna. Se je pa aspirin izkazal za uspešnega pri zmanjšanju ponovitev raka debelega črevesa. Rezultati študije so bili pravkar predstavljeni na plenarnem zasedanju ASCO (American Society of Clinical Oncology). Kljub razočaranju nad rezultati – prejšnje študije so namreč večinoma potrdile pozitivni vpliv aspirina pri preprečevanju ponovitve raka dojk, le-ti prinašajo pomembne podatke za klinično prakso.
Incidenca ponovitve večja pri tistih, ki jemljejo aspirin
Študija je vključevala 3021 žensk, mlajših od 70 let, ki so jih med letoma 2017 in 2020 izbrali iz 338 različnih lokacij. Polovica jih je jemala aspirin v odmerku 300 miligramov na dan, polovica pa placebo. Trajanje študije je bilo 3 leta, vendar je do konca »zdržalo« le 56 odstotkov žensk – ne glede na to, ali so bile v skupini z aspirinom ali v skupini s placebom. Osip je najverjetneje povezan z ne-učinkom, pojasnjujejo avtorji.Jemanje aspirina ne zmanjša ponovitve raka dojk, je pokazalo klinično preizkušanje 3 faze. To je v nasprotju z do sedaj prevladujočimi ugotovitvami, ki so aspirinu pripisovale koristne preventivne učinke.
Podobna »zgodba« kot s hormonskim nadomestnim zdravljenjem
Ugotovitve tako pod vprašaj postavljajo prejšnje epidemiološke raziskave in meta analize. Ključna študija, ki je aspirin utrdila v preventivi ponovitve raka dojke, je vključila več kot 39 tisoč bolnic in potrdila zmanšanje tveganja pri metastatskem adenokarcinomu dojke. Ni pa bilo tokrat prvič, da se je neka praksa izkazala za neuspešno. Podobno se je zgodilo s hormonskim nadomestnim zdravljenjem, ki so ga prepisovali za preprečevanje ponovitve raka dojke na podlagi podobnih dokazov. Vendar se je v randomiziranem, kontroliranem preizkušanju praksa izkazala celo za škodljivo. Aspirin na srečo škode ni povzročil, so izpostavili avtorji, »vendar je možno, da je veliko ljudi, ki aspirin jemljejo samoiniciativno, starejših od 70 let ali imajo druge dejavnike tveganja za neželene dogodke.«
Rak dojke in Slovenke
Prijavljanje raka je v Sloveniji obvezno in zakonsko predpisano že od ustanovitve Registra raka. Osnovni vir podatkov so slovenski javnozdravstveni zavodi, ki bolezen diagnosticirajo ter bolnico/bolnika zdravijo in spremljajo. Dopolnilni vir podatkov so zdravniška poročila o vzrokih smrti ter podatki o diagnosticiranih rakih iz treh državnih presejalnih programov: ZORA (za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu), DORA (za odkrivanje raka dojk) in Svit (za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki).
Za rakom vsako leto zboli okrog 15.000 Slovencev (približno tisoč več moških kot žensk), umre pa jih več kot 6.500. Med nami živi že več kot 110.000 ljudi, ki so preboleli raka. 66 % moških in 62 % žensk za rakom zboli po starosti 65 let. Pri moških sta najpogostejša nemelanomski kožni rak in rak prostate, sledita rak pljuč ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši nemelanomski kožni rak, sledi mu rak dojke (predstavlja petino vseh rakov pri ženskah). Vsako leto za rakom dojke zboli približno 1400 žensk, s staranjem populacije pa se število zbolelih povečuje.
