Za izbiro čim bolj ustreznega izdelka za nego kože moramo sprva gotovo dobro poznati svojo kožo in njene potrebe. Kožo sestavljajo tri plasti. Epidermis ali vrhnjico sestavlja 12–20 plasti celic. Korneocite povezujejo epidermalni lipidi, ki so ključnega pomena za ohranjanje zdrave kože. Kadar pride do pomanjkanja lipidov, postane koža hrapava in suha. Odmrle celice oziroma korneociti pa se redno luščijo s kože – proces, imenovan deskvamacija.
Usnjico gradijo kolagenska in elastinska vlakna, zaradi katerih je koža hkrati čvrsta in prožna. Vsebuje tudi bogat preplet krvnih žil in mezgovnic. Kolagen in elastin začneta s staranjem in pod vplivom okoljskih dejavnikov, kot je npr. sonce, počasi propadati. Koža tako izgubi svojo prožnost in postane ohlapna. V usnjici so tudi žleze znojnice, ki na površino kože izločajo znoj. So povsod v koži, vendar so najštevilnejše na čelu, pod pazduho, na dlaneh in podplatih.
Najgloblja plast je subcutis ali podkožje, ki ga tvorijo skupki maščobnih celic in krvne žile.
Vse tri plasti skupaj opravljajo funkcije kože, ki so:
- barierna fukcija: zaščita pred zunanjimi dejavniki in izgubo vode;
- termoregulacija: uravnavanje telesne temperature;
- sinteza pigmenta melanina: zaščita pred UV-sevanjem;
- sprejemanje dražljajev: koža je pomemben čutilni organ.
Vita Jašović in Petra Škufca sta diplomirani kozmetologinji iz Fakultete za farmacijo, študij nadaljujeta na industrijski farmaciji. Sta štipendistki Fundacije za ustvarjalne mlade. V okviru lastnega start upa sta nedavno predstavili naravno kremo, namenjeno za nego suhe kože, nagnjene k ekcemom in dermatitisu. Foto:Osebni arhiv
Različni tipi kože in prehajanje sestavin
Na izdelkih vedno vidimo napise: za suho, mastno ali za mešano kožo. Najpogosteje imamo sicer mastno T-cono (čelo, nos in brada), predel lic pa suh, torej naj bi spadali v kategorijo mešane kože, ki pri večini izdelkov ne pomeni prav nič drugačne ali prilagojene sestave izdelka. Torej, 1. pravilo pri izbiri kozmetičnega izdelka: Kozmetičnega izdelka nikoli ne izbirajte glede na trditve ali deklaracije, ampak glede na sestavine, ki jih vaša koža potrebuje. Tu je obvezno poudariti, da je po Uredbi (ES), št. 1223/2009, o kozmetičnih izdelkih vse trditve treba podpreti z rezultati kliničnih študij ali s kredibilnimi strokovnimi članki. Kljub tej regulaciji je večina trditev precej nepreverjena in velikokrat pride do zavajanja. Nekatera podjetja celo najemajo strokovnjake, ki v podporo zavajajočih trditev spišejo referenčni članek, zato moramo biti tu posebej preudarni.
Zakaj je pomembna previdna izbira kozmetičnega izdelka?
Ker snovi prehajajo v kožo. Zmotno prepričanje, da res ostanejo le na površini kože in ne dosežejo krvnega obtoka, je že zdavnaj opuščeno. Dermalno absorpcijo ločimo na: penetracijo (vstop snovi v določeno plast), permeacijo (prehod snovi med strukturno in funkcionalno različnimi) in absorpcijo (prehod snovi v sistemski krvni obtok). Pri kozmetičnih izdelkih naj bi sicer govorili večinoma o penetraciji snovi, vemo pa, da obstajajo nove tehnološke oblike, kot so: nanodelci, liposomi, transferosomi itn., ki lahko vplivajo na dostavo delcev v kožo.
Kako brati sestavine
Sklicujoč se na prej omenjeno uredbo o kozmetičnih izdelkih, morajo biti sestavine nujno navedene na vsakem kozmetičnem izdelku, na njegovi primarni ali sekundarni embalaži. Žal pa je njihovo branje zaradi sistema INCI, t. i. mednarodnega sistema poimenovanja sestavin kozmetičnih proizvodov, malce oteženo. Kaj nam pri branju imen INCI lahko pomaga? Vse sestavine lahko po imenu poiščete v spletni bazi Cosing, v kateri vam sistem nato poda funkcijo sestavine in pa morebitne omejitve uporabe (to je pravilo številka 2 pri izbiri kozmetičnega izdelka). Takoj za tem sledi kar pravilo številka 3: Sestavine morajo biti vedno navedene po padajočem vrstnem redu glede na koncentracijo, a le, če je koncentracija večja od 1 % (pod 1 % pa so lahko navedene po naključnem vrstnem redu). Najbolje, da si pogledamo kar na primeru.
Nižje v seznamu zapisana je sestavina, manj je je v izdelku.
Če preletimo seznam sestavin naključno izbranega izdelka: Aqua, Glycerin, Betaine, Pentylene glycol, Potassium azeloyl diglycinate, Ectoin, Niacinamide, Panthenol, Avena Sativa Kernel Extract, Centella Asiatica Leaf extract, Madecassoside, Vitis vinifera fruit extract, Glycyrrhiza Glabra Root Extract, Tasmannia Lanceolata fruit/leaf extract, Polyacrylate crosspolymer-6, Sodium Phytate, Citric acid, Lactic acid, Sodium benzoate, Potassium sorbate, vidimo, da bomo na prvem mestu največkrat pod imenom Aqua našli vodo, ki je osnova številnih kozmetičnih izdelkov. Ne smemo se ustrašiti zapletenih kemijskih imen, saj se za njimi lahko skrivajo blagodejne učinkovine, npr. Niacinamide je pravzaprav vitamin B 3. Med zadnjimi sestavinami pa so največkrat navedeni konzervansi (tu Sodium benzoate in Potassium sorbate).
Konzervanse lahko prepoznamo po končnicah: »-oate«, »-ate«, »-paraben«, »-phenol« ali »-phenyl«. Če so konzervansi navedeni na koncu, to pomeni, da je vsebnost konzervansa nižja od 1 %, torej če je poleg konzervansa kdaj napisana tudi kakšna blagodejna snov (vitamini, antioksidanti itn.), vemo, da ga je v bistvu v izdelku zelo malo ali celo premalo, da bi dosegel svoj učinek. Različna negovalna olja in masla se lahko skrivajo pod imeni, ki se končajo z »extract« ali »oil«.
Še nekaj »neželenih« sestavin:
Parabeni
Parabeni se uporabljajo v različnih kozmetičnih izdelkih pa tudi v živilih in zdravilih. Parabeni v kozmetiki so že več let predmet polemike, odkar se je pojavila študija (Philippa Darbre na britanski fakulteti v Readingu l. 2004), ki je povezala parabene kot konzervanse v deodorantih in antiperspirantih z rakom na dojki. Ta študija nato nikoli več ni dobila ponovljivih rezultatov in je bila ovržena, česar mediji niso omenjali. Nato so bile še polemike o alergenosti parabenov, vendar je bilo dokazano, da topikalni nanos na normalno kožo ne povzroča iritacije. Evropska komisija še vedno dovoljuje uporabo parabenov v kozmetičnih izdelkih, vendar je zaradi vseh skrbi o varnosti njihovo uporabo samo omejila. FDA ni uvedla nobenih omejitev, še vedno pa raziskujejo potencialna tveganja.
Parabeni koristni v borovnicah
Kar ni poznano, je, da jih v bistvu že vrsto let uživamo v borovnicah in da imajo odličen antioksidativen in protimikrobni učinek. V borovnicah najdemo paraben pod imenom 4-hydroxybenzoic acid (4-hidroksibenzojska kislina). Deluje na zelo širok spekter patogenih organizmov, je kemijsko stabilen in deluje v širokem območju pH. Borovnice so ga tako razvile kot lastno zaščito pred mikroorganizmi. 4-hydroxybenzojsko kislino najdemo tudi v mangu, jagodičevju, breskvah, korenju, čebuli, kakavovih zrnih, v vanilji itn. V resnici je po nekaterih raziskavah (glejte Paraben Compendium Anthonyja Dwecka) 4-hidroksibenzojska kislina najbolj razširjena aromatična organska kislina v rastlinskem kraljestvu.
Parafini
Parafine v kozmetičnih izdelkih zasledimo pod imeni: Liquid paraffin, liquid petroleum, paraffin oil, paraffinum liquidum, petrolatum liquid, petroleum oil, white mineral oil, white oil; mednje uvrščajo tudi vaseline (petrolatum) in parfumed mineral oil. Parafini so v bistvu naftni derivati in jih velikokrat v kozmetiki pod sestavinami najdemo že na enem izmed prvih mest, kar pomeni, da jih je v kozmetičnem izdelku kar veliko. Industrija se jih poslužuje, ker so brez vonja, brez barve in varni za uporabo. Koži na dolgi rok delajo veliko škodo, saj delujejo kot okluzivi. Kožo zaprejo, kajti na njej tvorijo film, ki ima enak učinek kot obliž. Koža se jih navadi in postopno preneha opravljati svojo lastno funkcijo vlaženja.
Silikoni
Silikoni imajo zelo podoben učinek parafinom. S kožo nimajo ravno veliko skupnega, vendar se kljub temu na široko uporabljajo v številnih kozmetičnih izdelkih. Silikoni na kožo v resnici nimajo hranljivega vpliva; na njej le pustijo film, ki ustvari lesk in nam da občutek gladkosti.
Kozmetične izdelke si pogosto nanašamo na kožo, ki je naš največji organ in edina bariera pred zunanjim svetom. Vzemimo si minuto časa in preudarno izberimo izdelek na podlagi njegove sestave ter tako poskrbimo, da bo naša koža čim dlje zdrava in vitalna.
