Telesna konstitucija je sicer le eden od faktorjev, ki vplivajo na to, kakšno je naše telesno in duševno zdravje. Vendar če smo z njim seznanjeni, laže nadzorujemo druge vplive iz okolja in smo bolj pozorni na tiste, ki za nas predstavljajo večje tveganje.
Ektomorfni telesni tip
Ljudi z ektomorfno telesno konstitucijo poznamo tudi kot »suhce«. Običajno imajo ozek trup, dolge okončine, manjše sklepe in tanjše kosti. Težko pridobivajo na teži, pa naj gre za kopičenje maščevja ali rast mišic. Delež maščevja pri njih je nizek.
Endomorfni telesni tip
Gre za somatotip, za katerega so značilne večje kosti in krajše okončine. Imajo več mišic in maščevja. Hitro se zredijo in telesno težo težko izgubijo. Njihovo telo namreč – za razliko od ektomorfnih tipov, hrane z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov ne »kuri«, pač pa shranjuje v obliki maščobe.
Mezomorfni telesni tip
Ljudje s to obliko telesne konstitucije imajo močno, atletsko postavo s širokimi rameni, ozkim pasom. Telesno težo z lahkoto izgubljajo in tudi pridobivajo.
Postava v obliki hruške
Gre za kombinacijo vitkejšega (endomorfnega) zgodnjega dela telesa in močnejšega (endomorfnega) spodnjega dela telesa. Maščevje se jim kopiči predvsem na stegnih in zadnjici, manj pa na trebuhu. Hruškasti tip postave je značilen za ženske. Ker imajo manj trebušnega (visceralnega) maščevja, običajno živijo dlje kot ljudje s postavo v obliki jabolka. Raziskava je pokazala, da je pri ljudeh, ki maščevje kopičijo predvsem na stegnih in zadnjici, zmanjšano tveganje za bolezni srca in ožilja in metabolni sindrom.
Postava v obliki jabolka
Poznamo jo tudi kot pivski trebuh,čeprav s pivom nima nič skupnega. Prav tako ne drži, da pivo povzroča kopičenje sala na področju trebuha. Za zdravje je postava v obliki jabolka, ki je bolj značilna za moške, slabša, kot tista v obliki hruške.
Bolezni, ki najbolj ogrožajo ljudi s to obliko telesne konstitucije, so sladkorna bolezen tip 2, bolezni srca, ateroskleroza kot posledica previsokih vrednosti slabega holesterola (LDL) in maščob v krvi, nekatere vrste rakov (rak debelega črevesa in danke...). Pri moških se tveganje poveča, ko obseg pasu preseže 94 centimetrov, pri ženskah pa, ko preseže 80 centimetrov. Pri obsegu pasu nad 102 centimetra pri moških in nad 88 centimetri pri ženska je tveganje za navedene kronične bolezni zelo povečano.
Razmerje boki -pas
Pomembno je tudi razmerje boki – pas. Primoških naj ne bo višje od 0,9, pri ženskah pa ne od 0,85. Statistika kaže, da je za napovedovanje zdravstvene ogroženosti najbolje uporabljati obe meritvi skupaj, torej obseg pasu in razmerje boki -pas.
Močnejša stegna in zbolevanje
Znanstveniki univerze Friedrich-Alexander iz Erlangena (Nürnberg) so več kot 12 let preučevali tri tisoč odraslih in našli povezavo med obsegom stegen in srčno-žilnimi boleznimi. Slednje so bile pogostejše pri tistih, pri katerih je bil obseg stegen manjši od 62 centimetrov . Domnevni vzrok za povezavo naj bi bil v tem, da so bili udeleženci raziskave z močnejšimi stegni fizično bolj aktivni – so imeli večjo mišično maso in posledično gojili bolj zdrav življenjski slog.
Podobne so bile tudi ugotovitve študije, v katero so ameriški raziskovalci zajeli skoraj 4000 moških v starosti od 60 do 79 let. Dlje so živeli tisti, ki so imeli ožji pas ter bolj mišičaste roke in noge. Tudi za kroničnimi boleznimi so »mišičnjaki« zbolevali redkeje.
