Splošna anestezija v resnici lahko vpliva na širjenje beljakovine tau po možganih in spodbudi patologijo Alzheimerjeve bolezni. Na srečo pa ima tak učinek le en inhalacijski anestetik: sevofluran. Povzroči, da beljakovina tau zapusti nevrone (kjer je normalno prisotna in zagotavlja njihovo normalno strukturo in delovanje) ter vstopi v imunske celice v možganih.
Natančnejše razumevanje mehanizmov, po katerih se to dogaja, bi lahko prineslo nove strategije preprečevanja in zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Zdaj so raziskovalci Massachusetts General Hospital (MGH) napravili korak v tej smeri. Raziskali so, kako na obnašanje beljakovine tau vplivajo inhalacijski anestetiki, , ugotovitve pa objavili v strokovni reviji Communications Biology.
Z novo metodo potrdili delovanje sevoflurana na mikroglijo
Vnetje ima pomembno vlogo pri Alzheimerjevi bolezni. Mikroglija – v kateri so imunske celice, naj bi bila vključena v ta proces s proizvodnjo vnetne molekule, imenovane interlevkin-6. Da bi ugotovili, ali beljakovina tau stimulira mikroglijo, so raziskovalci MGH izvedli poskuse z inhalacijskim anestetikom sevofluran. Od prej je znano, da lahko sevofluran povzroči spremembo beljakovine tau (zlasti fosforilacijo), ki pri miših privede do kognitivnih motenj. Študije so potrdile tudi, da lahko sevofluran in nekateri drugi anestetiki vplivajo na kognitivno funkcijo. Raziskovalna skupina je razvila novo metodo za merjenje ravni beljakovine tau, imenovano tehnologija nano žarkov. “Senzor za nano žarek je ultrasenzibilen, zahteva majhen volumen in lahko meri nizke koncentracije molekul, vključno z normalno in spremenjeno (fosforilirano) beljakovino tau,” pojasnjujejo.
Uhajanje beljakovine tau zaradi sevoflurana ni pasiven proces
Skupina je s poskusi na miših in kulturi človeških celic celicah odkrila: sevofluran povzroči, da tau zapusti nevrone in vstopi v mikroglijo. Tam spodbudi proizvodnjo interlevkina-6, kar posledično vodi v vnetje in kognitivne okvare. Proces bi lahko preprečili zaviralci tau fosforilacije ali zaviralci tvorbe zunajceličnih veziklov. Sevofluran sicer ni povečal sproščanja laktat dehidrogenaze (molekule s podobno velikostjo in težo kot tau), iz nevronov. »To kaže, da membrane nevronskih celic in sposobnost preživetja celic ob uporabi sevoflurana niso bile ogrožene in da uhajanje beljakovine tau zaradi sevoflurana ni pasiven proces,” pojasnjujejo avtorji. Preučili so tudi delovanje še enega inhalacijskega anestetika – desflurana. Ugotovili so, da desfluran, ni imel enakih učinkov kot sevofluran. “Naši rezultati kažejo, da lahko anestetika sevofluran in desfluran različno vplivata na tau fosforilacijo in širjenje tau. Še pomembneje pa je, da se sevofluran lahko uporablja kot klinično pomembno orodje za preučevanje širjenja tau in njegovih osnovnih mehanizmov,” zaključujejo avtorji.
Raziskavo v celoti lahko preberete TUKAJ.
