Avtor: Sanja V. Švajger in Slavka B. Hajdenkumer
Mogoče ste se že večkrat vprašali, kaj žene družino, ki se v poletni konici z dragim avtomobilom in s počitniško prikolico, oprtano z nešteto pripomočki, prebija na komaj nekaj kvadratov zakupljene kamp parcele na oddaljene turistične destinacije. Večdnevno potovanje v kolonah razbeljene pločevine le zato, da bodo v natančno določenem kampu na drugem koncu stare celine užili na koncu mogoče vsega deset ali štirinajst prostih dni?
Ker so odgovori na to na prvi pogled precej nerazumno ravnanje, zelo kompleksni, so postali plod različnih znanstvenih raziskav. Dr. Josipa Cvelić – Bonifačić, višja asistentka Fakultete za management v turizmu in hotelirstvu Univerze na Reki se je v svoji doktorski disertaciji lotila raziskovanja socialnega in družbenega pomena kamping turizma. Njeni izsledki, ki jih predstavljamo v članku, so zelo zanimivi. Raziskovanje širšega vpliva kamping turizma je zanimivo tudi z ekonomskega vidika, saj gre za cvetočo turistično gospodarsko panogo. Kampisti v primerjavi s preteklostjo namreč v novem tisočletju postajajo vse bolj želeni gostje, gostje z veliko kupno močjo, za katere je vredno ustvarjati vedno nove in nove turistične produkte.
Povezanost z naravo je za posameznika eden izmed ključnih psiholoških dejavnikov, saj prebivanje v naravi znižuje raven stresa, izboljšuje odpornost, zagotavlja boljšo psihično in telesno kondicijo ter pomaga pri hitrejšem okrevanju po telesnih poškodbah, ugotavlja dr. Josipa Cvelić – Bonifačić, višja asistentka Fakultete za management v turizmu in hotelirstvu Univerze na Reki. Prebivanje v naravi omogoča občutje milozvočnega petja ptic, piša vetra, šumenja valov in prsketanja ognja. Razvaja z opojnimi vonjavami borovcev, lavande in morske soli ter bosim stopalom podarja izkustvo jutranje rose in budi hrepenenje po dokončnem begu iz ponorelega betonskega sveta. Kampiranje je svojevrstna filozofija, ki dopušča vsaj nekajtedensko resnično spremembo načina življenja, umirjen ritem, manj konvencionalna oblačila, vedenje in navade. Vse to pa nas napolni s tako želeno sproščenostjo in z notranjim mirom.
Krepimo medosebne vezi
Ker je bistvo kampiranja prav aktivno preživljanje prostega časa v naravi in z naravo, ne preseneča, da po raziskavah kampiranje izrazito pospešuje interakcije med ljudmi, prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju, strpnosti in tako h kakovostnejšim medosebnim odnosom. Kampiranje nam namreč dopušča svobodno določanje dnevnega urnika, kdaj in kam se bomo odpravili, v katerem kampu se bomo ustalili, kako dolgo bomo dopustovali. Ne nazadnje si lahko v kampu vsak dan izberemo drug travnik, na katerem bomo zajtrkovali, ali drug košček plaže, na katerem si bomo pod svobodnim soncem ogledali vedno čaroben sončni zahod. Potovanje v neznano je avantura, ki prebuja nova čustva in brez izjeme zagotavlja doživljanje vedno novih dogodivščin, poudarja dr. Josipa Cvelić – Bonifačić. Delimo si skupno infrastrukturo, kopalnice, skupaj pomivamo posodo, pijemo jutranjo kavo in klepetamo o prebranem počitniškem čtivu. Skupaj ugotavljamo, ali bo prikolični baldahin ali šotor prestal še naslednje neurje, in si izposojamo najrazličnejše orodje. Da, tudi sladkor si v kampu še vedno sposodiš pri sosedu. Vsa ta opravila zagotavljajo druženje, tkejo vezi med ljudmi s podobnimi interesi ter rojevajo vedno nove in zanimive izkušnje.
Aktivni z naravo in v naravi
Pestra športnorekreacijska ponudba vpliva na nadpovprečno telesno dejavnost kampistov. Dr. Josipa Cvelić – Bonifačić v svojem doktoratu navaja, da se je po nekaterih raziskavah (KOA, 2011) več kot 80 % ameriških kampistov v letu 2011 posvečalo različnim aktivnostim v naravi, najpogosteje planinarjenju, džogingu, teku ribolovu, kanuingu, kolesarjenju, kajakaštvu in podobnim dejavnostim. Ista raziskava je potrdila tudi povezavo med kampiranjem v otroštvu in naklonjenostjo aktivnostim v naravi skozi vse življenje. Kampiranje deluje posebej blagodejno na otroke iz urbanih okolij, saj krepi njihovo telesno in duševno zdravje. Izsledki raziskave Children and Nature Network prebivanju v naravi pripisujejo manjše tveganje za telesno nedejavnost, sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak, stres, depresivnost in podobne tegobe, ki zaznamujejo tudi zdravje otrok v sodobnem času.
Soba brez zidov in duša brez okov
24-urno sobivanje na omejenem kamp prostoru, ki si ga delimo z družino ali s prijatelji, prinaša tudi neposredne psihološke učinke kampiranja. Dr. Josipa Cvelić – Bonifačić v svojem preučevanju poudarja izsledke raziskave American Camp Association (ACA), ki govorijo predvsem o krepitvi samozaupanja in samozavesti, veščin vodenja, družabnosti, samostojnosti, krepitvi raziskovalnega duha in o osebnostni rasti. Metaanaliza American Camp Association (ACA), ki so jo v različnih kampih v ZDA med letoma 2001 in 2004 opravili na vzorcu 5.000 družin, govori tudi o tesni povezavi med kampiranjem in pristnejšimi odnosi ter povezanostjo družinskih članov. Dr. Josipa Cvelić – Bonifačić, višja asistentka Fakultete za management v turizmu in hotelirstvu Univerze na Reki pojasni, da se »zaradi hitrega tempa zdi odtujenost znotraj družin močnejša, kot je bila kadar koli prej. Vsak član družine živi svoje življenje, izoliran od preostalih, v svoji sobi …, skupnih dejavnosti in komunikacije v družini je posledično vse manj. Prebivanje v kampu je omejeno na majhen prostor in družinski člani so »primorani« skupaj preživljati čas, se pogovarjati, si deliti opravila in skupaj izvajati najrazličnejše dejavnosti. Kampiranje zato omogoča več komunikacije, ki je boljša in ustvarja bližino, ki jo v vsakodnevnem življenjem mnogi prepogosto pogrešajo. Prebivanje v naravi, skupne obveznosti v improviziranem gospodinjstvu, sproščenost in neformalnost v kampu krepijo občutek pripadnosti družini in skupnosti kot celoti. Starši pogosto občutijo precejšnje olajšanje, ker majhnih otrok ni treba preobleči nekajkrat na dan, ker lahko brezskrbno tekajo in uživajo v naravi, ker je dostop do plaže z otroki preprostejši. Dejala bi, da nas kampiranje vrača v že nekoliko pozabljeno lepoto preprostega družinskega življenja. Poleg tega se v kampu – sobi brez zidov – rojevajo prijateljstva, tkejo medosebne vezi in krepijo družinske vrednote ter pripadnost skupnosti.«
V kampu vse razkošje sveta
Dr. Josipa Cvelić – Bonifačić se s kampingom kot perspektivno turistično panogo ne ukvarja le znanstveno, ampak tudi poslovno, saj je vodja projektov v družbi Valamar, d. d. »Kampi na Hrvaškem že davno niso več le travniki. S številnimi investicijami in z globljim razumevanjem sodobnega povpraševanja kampi danes nudijo povsem drugačna doživetja: večje udobje za »srebrno generacijo«, več dejavnosti za družine s poudarkom na otrocih, boljše pogoje za avtodome, več možnosti za šport in rekreacijo ter druge vsebine, kot so »beach partyji« in drugo. Naši kampi med dopustovanjem omogočajo tudi celovitejše doživetje destinacije (enološko-gastronomski večeri, vpetost lokalne arhitekture v arhitekturo kampov …). O povpraševanju kamping gostov imamo vse več izobraževanj in jim poskušamo kar se da prilagoditi tudi ponudbo, tudi v obliki najrazkošnejših nastanitev v naravi. Naša skupina Valamar Riviera, d. d., upravlja z desetimi, prav kmalu celo dvanajstimi kampi na Hrvaškem. Vse razvojne projekte vodimo skladno s t. i. retrendi. Naša osnovna vodila so povečanje kakovosti in udobja, bogate vsebine in inovativne namestitve, umeščene v naravno okolje. Letos smo npr. začeli gradnjo glamping naselja z lastnim bazenom v kampu Lanterna. Projekt bo predvidoma končan prihodnje leto. Ob obali smo postavili tudi dvajset fantastičnih hišic Premium Vista Mare, ki zagotavljajo namestitev kakovosti majhnih vil z izjemnim pogledom na morje. »Mega kamperji« potrebujejo večje parcele, zato smo zanje že uredili »mega« parcele. Posebno pozornost namenjamo edukaciji, animaciji, dostopnosti, predvsem pa trajnostnemu razvoju. Kampi so pa nadvse uspešni turistični produkti z najmanjšim mogočim vplivom na okolje. Vse raziskave so potrdile, da so kampi do narave najprijaznejša oblika nastanitve.«
Kampiranje kot specifična in donosna turistična panoga se vse bolj usmerja k inovativni in premišljeni nadgradnji tradicionalnih turističnih produktov s poudarkom na trajnosti, povratku k naravi, doseganju umirjenosti ter sproščenosti, varnosti in udobju, čaščenju lokalnih znamenitosti in dostopnosti ter odprtosti za vse vrste sodobnih tehnologij in transporta, dodaja doktorica Josipa Cvelić – Bonifačić.
Ko naslednjič uzrete kolone najdražjih ali komaj še sopihajočih počitniških prikolic in avtodomov vseh generacij in se mogoče ponovno vprašate, kaj jih vendar ob vsem udobju žene v dolgo in nemalokrat mukotrpno potovanje za tistih nekaj dni v kampu … Neznanstveni odgovor, pa vendar iz prve roke: drugačna vrsta nedvomno manjšega udobja v kampu zagotavlja nepredstavljivo ugodje. Ugodje, po katerem zapriseženi kampisti hrepenimo dolgo leto. Vsako leto znova. Vse tja do naslednjega dopusta.
