Kako hitro se staramo Slovenci?

Sodobna medicina ne prinaša samo zamika menopavze v pozno starost (70+), pač pa prinaša še marsikaj drugega, kar starost spreminja zgolj v številko. Intenzivno se dogaja že danes, vendar le tistim, ki so bogati.

0
50
Slovenci se staramo počasneje od svetovnega povprečja

Koencim Q10, omega 3 maščobnih kisline, betaglukani, antioksidanti in vsa potrebna mikrohranila dokazano ter zdrav način življenja upočasnjujejo staranje, niso pa poceni. Je hitrost staranja torej povezana s tem, v kakšnem okolju živimo in kako debela je naša denarnica? Zadnje ugotovitve kažejo, da je temu tako. Čeprav vemo, kako ključna za ohranjanje zdravega srca in žil ter močnih kosti je redna telesna aktivnost, predvsem aerobna, jo nekajkrat na teden izvaja manj kot polovica ljudi, starejših od 30 let. Čeprav vemo, kako pomembno je uživanje svežega sadja in zelenjave, delež tistih, ki ga črtajo iz dnevnih jedilnikov, narašča.

Velika mednarodna študija, ki je trajala skoraj 30 let, je pokazala, da na hitrost staranja pomembno vpliva to, ali živimo o okolju izobilja ali pomanjkanja. Vanjo so zajeli 195 držav, trajala pa je od 1990 do 2017. Ključno vprašanje je bilo, pri katerih dejanski starosti populacija doseže biološko starost 65 let. Informacija služi kot napovedni dejavnik hitrosti staranja. Slednja, kot ugotavljajo druge študije, lahko poteka izjemno hitro ali izjemno počasi. Nanjo bolj kot genetika vplivata okolje in način življenja.

»Japonci zdravstvene težave, ki običajno spremljajo 65-letnike, dosežejo pri 76 letih starosti, prebivalci Papue Nove Gvineje pri 46 letih starosti, Slovenci pa pri 70 letih starosti.«

Pri tem je potrebno poudariti, da je bil kriterij : zdravstveno stanje pri 65 letih, arbitrarno postavljen. Vanj so vključili 92 zdravstvenih stanj, ki vodijo v zmanjšanje telesnih, mentalnih in kognitivnih sposobnosti, ter šest vrst poškodb. Ugotovili so, da delež s staranjem povezanih bolezni globalno upada, vendar le v razvitih državah. V 108 državah populacija doseže stanje, značilno za 65-letnike, pred to starostjo, v 87 državah pa kasneje . Države, kjer se prebivalstvo stara najpočasneje, so Japonska, Švica, Francija, Singapur, Kuvajt, Južna Koreja, Španija, Italija in Peru. Slovenija se uvršča visoko, na 47 mesto. Stanje, značilno za 65-letnike, dosegamo pri 70 letih starosti, kar je šest let prej kot v Švici, ki je na vrhu »počasnega« staranja.

V Sloveniji moški v povprečju živijo 74 let, kar je 4,1 let več, kot leta 2008. Ženske v povprečju živijo 81 let, kar je 2,6 let več, kot leta 2008. Indeks staranja predstavlja razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več, in številom oseb, mlajših od 15 let.

Najvišji indeks staranja je bil izkazan v pomurski regiji (158), kar pomeni, da je na 100 oseb mlajših od 15 let, v regiji prebivalo 158 oseb, starih 65 let ali več. Najugodnejše razmerje med mlajšimi in starejšimi pa je imela Jugovzhodna Slovenija (112). Podatki za ostale regije so: Obalno – kraška 146, Goriška 146, Podravska 145, Zasavska 139, Posavska 134, Koroška 134, Primorsko – Notranjska 139, Savinjska 122, Gorenjska 122, Osrednjeslovenska 113, Jugovzhodna Slovenija 112

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj