Debelost je eno od najtežjih zdravstvenih stanj za zdravljenje in je neposredno vpletena v številne hude kronične bolezni, vključno z mnogimi raki. Zanjo smo krivi popolnoma sami – bolezenska stanja, ki jo povzročajo, namreč lahko preštejemo na prste ene roke. Debelost je tudi nekaj, pred čimer si zelo radi zakrivamo oči – čeprav so merila zanjo jasno določena. Debelost nastopi, ko indeks telesne mase preseže 30. Pri 170 centimetrov visoki ženski se to zgodi, ko tehtnica pokaže 87 kilogramov ali več.
Čeprav je Slovenija zahvaljujoč več desetletnim preventivnim programom (že od vrtca naprej) trend naraščanja debelosti med otroci uspela zaustaviti, se je v zadnjih letih (tudi zaradi kovida) to spremenilo. Statistika kaže, da v Sloveniji živi 400 tisoč ljudi z debelostjo, še bistveno več pa jih ima prekomerno telesno težo (torej ITM od 25 do 29,9). Debelost ni samo zdravstveni problem, ampak pa tudi socialni in ekonomski, saj vpliva na vse življenjske ravni.
Preprosta logika, zapleteni biokemijski mehanizmi
»Logika« debelosti je preprosta: če v telo s hrano vnesemo več energije, kot jo porabimo, se bomo slej ko prej zredili. Mehanizmi, ki uravnavajo porabo energije, pa so izjemno kompleksni in znanost šele v zadnjem času odkriva, za kako izjemno zapletene procese gre. Eno od največjih napačnih splošnih prepričanj je, da je debelost nekaj, česar se lahko znebimo v nekaj mesecih, celo v nekaj tednih. To nikakor ne drži. Debelost je bolezen, ki se razvija več let in tudi zdravljenje je podobno dolgoročno – v povprečju traja 5 do 7 let. Preprosto pravilo, ki si ga velja zapomniti, je: če vsak dan zaužijemo zgolj 200 kcal (836 kJ) več, kot jih porabimo, bomo v manj kot treh tednih »bogatejši« za skoraj pol kilogramov maščevja, ki se nam bo naložilo po telesu. Pomembno je tudi vedeti, da se telo na zmanjšan energijski vnos prilagodi z upočasnitvijo metabolizma, prav tako pa tudi, da se temu lahko uspešno izognemo s telesno aktivnostjo.
Bolezen celotne družine
Debelost je večinoma bolezen celotne družine: če so debeli starši ali stari starši, imajo tovrstne težave praviloma tudi otroci. Odvečnih kilogramov tudi ne bo odneslo drastično omejevanje nekaterih živil, prav tako nikakor ne bo šlo brez nečesa, kar je praktično zastonj, pa vseeno tako težko praktično izvedljivo: redna telesna aktivnost. Intenzivna najmanj toliko, da se vsaj trikrat na teden temeljito prepotimo in predihamo. Slovenci imamo za to idealne pogoje: hribe in odlične možnosti za kolesarske izlete. Ne gre samo za to, da na ta način »pokurimo« odvečne kilojoule (kalorije). Redna, dolgoročna in dovolj intenzivna telesna aktivnost namreč pospeši metabolizem celo za 20 odstotkov – kar je veliko več, kot ga telo po hujšanju samo od sebe upočasni.
Debelost pri petdesetih, zdravje kot pri petinsedemdesetih
Debelost postara za najmanj 25 let ter že pri petdesetih prinese bolezeni, za katerimi sicer zbolevajo 75-letniki, kaže nedavna študija. V njej so britanski in finski raziskovalci preučili verjetnost za več zdravstvenih težav hkrati v odvisnosti od starosti in teže. Vanjo so zajeli več kot 115.000 ljudi in ugotovili, da je do starosti 75 let manj kot 20 odstotkov posameznikov z zdravo telesno težo razvilo multimorbidnost (najmanj dve nenalezljivi kronični bolezni, ki sta med najpogostejšimi vzroki za smrt). Pri ljudeh z debelostjo se je to zgodilo že pri starosti 55 let. Povedano drugače: debeli 50-letniki imajo zdravje nedebelih 75-letnikov. Imajo petkrat večje tveganje za enostavno multimorbidnost in več kot 12-krat večje tveganje za kompleksno multimorbidnost (vsaj štiri kronične bolezni). Študija je pokazala tudi, da učinek debelosti na umrljivost ni izrazit – kar pomeni, da se bodo ljudje z debelostjo verjetno borili s slabim zdravjem več let.
Viri:
Brambila-Paz C, et al. Family Factors Affecting the Transition of Children from Normal Weight to Obesity in Mexico. Child Obes. 2022;18. doi:10.1089/chi.2021.0048.
Heiskanen MA, Honkala SM, Hentilä J, et al. Systemic cross-talk between brain, gut, and peripheral tissues in glucose homeostasis: effects of exercise training (CROSSYS). Exercise training intervention in monozygotic twins discordant for body weight. BMC Sports Sci Med Rehabil. Feb 2021. doi:10.1186/s13102-021-00241-z.
Wharton S, Lau DCW, Vallis M, et al. Obesity in adults: a clinical practice guideline. CMAJ. 2020;192. doi:10.1503/cmaj.191707.
Bray GA, Heisel WE, Afshin A, et al. The Science of Obesity Management: An Endocrine Society Scientific Statement. Endocr Rev. 2018;39. doi:10.1210/er.2017-00253.
Fruh SM. Obesity: Risk factors, complications, and strategies for sustainable long-term weight management. J Am Assoc Nurse Pract. 2017;29. doi:10.1002/2327-6924.12510.
