Stoletja je veljalo, da tega, kar zmoremo ljudje, ne zmore nobena druga zemeljska vrsta. Izkazalo se je nasprotno – v prebrisanosti in načrtovanju, pa tudi sklepanju zavezništev iz koristoljublja nam ob bok stopajo mnoge živali. Izdelujejo orodja, kujejo spletke, izkazujejo čustva, se prepoznajo v ogledalu in znanje prenašajo iz roda v rod.
Ljudje smo odvisni od uporabe orodij. Vsak dan uporabljamo množico predmetov za interakcijo z našim okoljem. Čeprav jih je veliko za enkratno uporabo, nekatere druge zelo cenimo in skrbimo zanje, ko jih ne potrebujemo. Takšno ‘varovanje’ orodij ima vsaj dve funkciji. Prvič, zagotavlja, da jih lahko zlahka najdemo, ko jih potrebujemo, pri čemer se izognemo stroškom iskanja, in drugič, zmanjša se verjetnost poškodbe ali izgube orodja. Kako pa s tovrstnimi “dragocenostmi” ravnajo živali?
Osvojen koncept relativne vrednosti
Vrane veljajo za eno od najbolj inteligentnih živali. Nova študija, v kateri so raziskali, kako »ravnajo« z znanjem in orodjem, je njihov sloves le še potrdila. Vrane imajo osvojen koncept relativne vrednosti in so (podobno, kot ljudje) pri rokovanju z najdragocenejšimi orodji zelo skrbne in previdne. Študijo so skupaj izvedli raziskovalci Univerze St. Andrews in Inštituta Max Planck (Nemčija), ugotovitve pa konec decembra 2021 objavili v publikaciji eLife.
Novokaledonske vrane so znane po uporabi različnih vrst orodij za pridobivanje hrane iz drevesnih lukenj in drugih skrivališč. Čeprav jih med uporabo trdno držijo v kljunu, jih med hranjenjem morajo odložiti. To je nevaren čas: tvegajo, da orodje po nesreči spustijo ali pa da ga jim ukradejo druge vrane. Da bi se temu izognile, ga skrijejo v bližnjo luknjo ali za lubje. Toda – ali tako ravnajo z vsemi svojimi »pripomočki«? Kaže, da ne. Najbolj sofisticirana orodja namreč še posebej dobro skrijejo in naredijo vse, da ne bi prišla »v kremplje« konkurenci.
Desetkrat hitreje do hrane
Vrane pri dostopu do hrane uporabljajo dve različni vrsti orodja: navadne, ravne vejice in listne peclje ali pa vejice, ki so na koncu zakrivljene. Slednje je sicer veliko težje najti, so pa mnogo bolj učinkovite. Vrane z njimi do hrane pridejo desetkrat hitreje. Ko jih najdejo, jih skrbno čuvajo. Gre za ravnanje, ki je sicer značilno za ljudi, in ki dokazuje sposobnost presojanja relativne vrednosti. “Ko dobimo nov telefon, pazimo, da ga ne opraskamo, da nam ne pade na tla, da ga ne izgubimo. S starim telefonom ravnamo drugače, zanj nam je več ali manj vseeno. Vrane ravnajo podobno, vendar je pri njih v ospredju koristnost naprave oziroma orodja za iskanje hrane,” je povedala glavna avtorica Barbara Klump, specialistka za obnašanje živali na Inštitutu Max Planck. Priznala je, da je raziskovalce sposobnost vran za dojemanje relativne vrednosti predmetov in “razmišljanje” o njihovi prihodnji uporabi presenetila.
Gre sicer za prvo študijo, ki je raziskala, kako živali ravnajo in shranjujejo orodja različnih vrst, kar zagotavlja inovativen način za merjenje vrednosti teh predmetov. Metoda ima velik potencial za raziskovanje obnašanja drugih živali, ki uporabljajo orodja, vključno z našimi najbližjimi sorodniki, šimpanzi.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
