Duševne motnje: Zakaj nastanejo in kako jih prepoznati

Mnoge duševne motnje ostanejo neprepoznane. Ljudje, ki jih imajo, ne veljajo za bolne, pač pa za ekscentrične. Čeprav zelo otežijo življenje sebi in bližnjim, pomoči običajno ne poiščejo oziroma jo iščejo na napačnih mestih.

Če prevladuje depresija, so pogosti občutki žalosti in manjvrednosti. V obdobju manije oseba prekipeva od energije in ustvarjalnosti. Foto: Bigstock

Pri duševnih motnjah gre za skupino bolezenskih stanj, ki spremenijo občutek za realnost in jih pogosto spremljajo vidne in/ali slušne halucinacije: ljudje vidijo ali slišijo stvari, ki so neresnične. Lahko gre tudi za prepričanja, da je nekaj resnično (na primer da vas ljubljena oseba vara), čeprav temu ni tako.

Kaj natančno povzroči duševno motnjo, ni znano. Po nekaterih teorijah so ključne okužbe z nekaterimi virusi, po drugih gre za motnje med sodelovanjem posameznih možganskih centrov (zaradi določene strukture možganov). Dokazano pomembno vlogo igrajo travme iz preteklosti, kronični stres, zloraba drog. Velika dejavnik tveganja je dednost: če imate v prvem kolenu družinskega člana z diagnosticirano psihotično motnjo, ste za 30 odstotkov bolj ogroženi.

Shizofrenija

Za shizofrenijo so značilne halucinacije: slišanje in videnje stvari, ki niso resnične. Pogoste so bblodnje: močno prepričanje v stvari, ki niso resnične. Nobelov nagrajenec, matematik John Nash (njegovo zgodbo pripoveduje film »Beautiful Mind«, je imel shizofrenijo.

Shizoafektivna motnja

Pri tem stanju se prepletajo simptomi shizofrenije in bipolarne motnje razpoloženja (nihanje iz manije v depresijo). Če prevladuje depresija, so pogosti občutki žalosti in manjvrednosti. V obdobju manije oseba prekipeva od energije in ustvarjalnosti.

Shizofreniformna motnja

Ima enake simptome kot shizofrenija, vendar so le-ti začasni. Halucinacije in blodnje trajajo od 1 do 6 mesecev, čeprav se včasih simptomi lahko vrnejo kasneje. Ta motnja je veliko manj pogosta kot shizofrenija. Najpogosteje prizadene najstnike in mlade odrasle. Shizofreniformna motnja se lahko spremeni v polno razvito shizofrenijo tudi po zdravljenju.

Nenadna duševna motnja

Gre za stanje, pri katerem prej psihično zdrava oseba nenadoma dobi halucinacije in/ali blodnje. Močan sprožilec je skrajni stres ob travmatičnih dogodkih, kot sta na primer prometna nesreča ali smrt ljubljene osebe. Ženskam se lahko pojavi po porodu. Pogosto očitnega vzroka ni mogoče najti. Običajno simptomi minejo sami od sebe v enem mesecu. Pri nekaterih ljudeh se nenadna psihotična motnja spremeni v shizofrenijo ali shizoafektivno motnjo.

Napačna in neustrezna prepričanja

Pri tej motnji lažen občutek za resničnost. Osebe s to motnjo so na primer prepričane, da jih partner vara, da prijatelj načrtuje njihov umor ali pa da so javno znane osebe (iz glasbe, filma, politike…) zaljubljene vanje. Napačna prepričanja sčasoma začnejo vplivati na vsakdan in lahko zelo zmanjšajo kakovost življenja. Oseba, ki se boji, da ji bo nekdo škodoval, na primer noče zapustiti stanovanja.

Deljena duševna motnja

Gre za stanje, ko imata dve osebi, ki sta v razmerju (mož – žena, starš – otrok…) enako neresnično prepričanje. Na primer sta oba prepričana, da so ju v pretekosti ugrabili vesoljci ali da jima sledijo tajni agenti… Fenomen je poznan tudi kot » folie à deux«, kar pomeni: norost med dvema.

Motnja zaradi zlorabe drog

Ob zaužitju ali ukinitvi nekaterih drog lahko pride do motnje, ki jo povzročajo snovi v njej. Simptomi vključujejo halucinacije in blodnje, droge, zaradi katerih do tega pride, pa so: alkohol, amfetamini, kokain, LSD, marihuana, PCP, opioidi pomirjevala. Simptomi bi morali izzveneti, ko prenehate z jemanjem ali končate zdravljenje. Pri ponovnem uživanju se lahko vrnejo.

Duševna motnja zaradi telesne bolezni

Včasih so simptomi, ki so videti kot motnja duševnega zdravja, dejansko posledica nekega drugega zdravstvenega stanja: nezgodne poškodbe glave, katerekoli vrste demence, možganskega tumorja, multiple skleroze, možganske kapi…

Kdaj postati pozoren

Prve simptome duševne motnje je težko opaziti. Mnogi se ne zavedajo, da imajo težavo, in je tudi ne priznajo. Strokovna pomoč je na mestu pri naslednjih znakih: ne morete se osredotočiti ali jasno razmišljati, postajate izrazito sumničavi do ljudeh okoli sebe, vidite ali slišite stvari, ki jih ostali ne, umikate se od ljudi, ki jim imate radi, vse več časa preživite sami (se izolirate od okolice), imata nenavadna nova prepričanja, za katera vas bližnji ne morejo prepričati, da niso resnična, zanemarjate osebno higieno.

Zdravljenje psihotičih motenj

Na splošno velja, da je zdravljenje duševnih motenj bolj uspešno, če ljudje poiščejo pomoč že ob prvih simptomih (kar se v praksi redko zgodi). Zdravnik lahko predlaga zdravljenje z zdravili in/ali psihoterapijo. Pri slednji terapevt pomaga klientu razumeti misli in vedenja in ga/jo nauči bolj zdravih načinov obvladovanja težav. Antipsihotiki pomagajo zmanjšati halucinacije in blodnje.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj