Zakaj spreminjati dobro urejeno lekarništvo pri nas?

V Sloveniji imamo dobro urejeno lekarniško mrežo in lekarništvo širše, ki ga ureja Zakon o lekarniški dejavnosti iz začetka 2017. Zato preseneča predlog vlade, ki želi obravnavano področje urediti na novo.

Ekonomska vzdržnost predvsem pomeni, da pacient dobi kakovostno in učinkovito zdravilo takrat, ko ga potrebuje, in da mu svetuje strokoven kader, ki je pretežno visoko izobražen in se stalno strokovno izpopolnjuje. Foto: Bigstock

Spreminjati želijo utečene in dobro preverjene prakse, in uvesti nove, ki so se v državah EU in tudi širše že pokazale kot blago rečeno nedomišljene, če že ne slabe ali popolnoma zgrešene. Spremenili bi ga radi ad hoc, po hitrem postopku, in tudi brez sodelovanja z institucijo, ki pri nas pozorno skrbi za nemoteno delovanje lekarništva.

Nova predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., je zato sklicala nujno tiskovno konferenco in medijem razgrnila še sveže, včerajšnje zahteve po spremembi.

»Nov Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) smo dobili januarja 2017. Zelo nas je presenetila novica, da je prav poslanec SMC vložil v državni zbor novelo Zakona o lekarniški dejavnosti. Namreč ZLD-1 je nastajal pod vlado stranke SMC in takratne zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc. Mag. Benčič Potočnik pove, da smo dobili sodoben zakon, ki se je osredotočil na skrb za pacienta.

Nedopustno je, da bi spremembe lekarniške zakonodaje stekle brez sodelovanja LZS – ta je naša pravica in dolžnost, po zakonu, pravi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič. Foto: RMZ

Ob dejstvu, da preskrba z zdravili v naši države teče nemoteno, je to velika pridobitev. Strokovna skupina, ki je zakon pripravljala (predstavniki Ministrstva za zdravje (MZ), Lekarniške zbornice Slovenije (LZS), Fakultete za farmacijo (FFA) in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)), je dala velik poudarek strokovnim kompetencam in neodvisnosti farmacevtskih strokovnih delavcev ter zagotavljanju etičnega ravnanja vseh zaposlenih. Pomembno je tudi, da je takratna vlada uzakonila mrežo, saj je s tem zagotovila državljanom enakomerno dostopnost do t. i. javnih dobrin, financiranih z javnimi sredstvi. Zaradi vsega navedenega se zdi nelogično in nerazumno, da bi zakon spreminjali.

Zlasti ne po hitrem postopku

Novela zakona bistveno posega v obstoječi zakon (mreža, gravitacijska območja, vloga MZ in LZS, vertikalno povezovanje, direktor) in niso izpolnjeni kriteriji za spreminjanje zakona po hitrem postopku. Prav tako je nedopustno, da bi spremembe lekarniške zakonodaje stekle brez sodelovanja LZS – ta je naša pravica in dolžnost, po zakonu.

Potrebno je zaposliti več strokovnih sodelavcev, in ne odpirati nove lekarne

»Naj uvodoma poudarim, da je mreža lekarn v državi, ob uveljavljenem sistemu in obsegu financiranja, postavljena zelo blizu optimalnega. Kar nam manjka, je še sprejetje standardov in normativov, ki bi omogočili primerno (večje) število zaposlenih strokovnih delavcev, da bi lahko sledili vsebini zakona, to je izvajanju storitev celostne farmacevtske obravnave na vseh treh nivojih zdravstvenega varstva (javne lekarne, bolnišnične lekarne). Pomanjkanje kadra se je zelo pokazalo v času epidemije.

Epidemija ni ustavila dela lekarn

Kljub temu so bile prav lekarne tisti izvajalci v zdravstvu, ki so delovali tako rekoč nemoteno (v času drugega vala je krajši čas od 341 javnih lekarn delovni čas in čas dežurne službe prilagodilo le minimalno število lekarn, in sicer za čas največje kadrovske stiske; imamo četrtino lekarn, v katerih dela samo en magister farmacije), zagotavljali smo preskrbo z zdravili v večjih mestih in v manjših in bolj odročnih krajih.

Trenutno imamo optimalno število lekarn

Novela predloga zakona se med drugim dotika gravitacijskega območja in razdalje med lekarnami – merila za mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni.

Merila za mrežo lekarniške dejavnosti, kot so postavljena v ZLD-1, so postavljena tako, da zagotavljajo finančno vzdržnost dejavnosti, optimalno preskrbo prebivalcev in kakovost storitev za paciente. Opredelitev gravitacijskega območja in merilo razdalje zagotavljata enakomerno razporeditev lekarniških enot po ozemlju Republike Slovenije, s čimer se vsem prebivalcem omogoča enakopraven dostop do zdravil in lekarniških storitev.

Ekonomska vzdržnost pa predvsem pomeni, da pacient dobi kakovostno in učinkovito zdravilo takrat, ko ga potrebuje, in da mu svetuje strokoven kader, ki je pretežno visoko izobražen in se stalno strokovno izpopolnjuje. Pomeni pa tudi to, da lekarniške enote ne poslujejo z izgubami, v nasprotnem primeru bi jih morale kriti občine ustanoviteljice ali koncedentke. Predlagane spremembe glede gravitacijskega območja in merila razdalje med lekarnami in podružnicami lekarn bi v mrežo vnesle kaos in razpad mreže lekarn na primarni ravni kar bi se predvsem odražalo v manjših krajih. Gre za popolno neskladje z usmeritvijo enakomernega regionalnega razvoja. Izpostaviti je treba tudi, da bi odpiranje več lekarn v urbanih središčih pomenilo zaprtje približno enakega števila lekarniških enot na obrobju (primer Madžarska). V lekarniški dejavnosti je treba zagotoviti enakomerno preskrbo vseh prebivalcev z zdravili, saj imajo vsi prebivalci enako pravico do dostopa do zdravil in lekarniških storitev.

Predlagatelj govori o migracijah. Te je težko upoštevati kot merilo za mrežo, saj ni ustreznih virov podatkov. In če bi jih upoštevali, bi te prebivalce nekje prišteli, drugje bi jih morali odšteti. Zagotovo bi jih prišteli v večjih mestih. DS na MZ je zadevo dobro premislila in sprejela takšno odločitev, saj bi odpiranje več lekarn v urbanih središčih, pomenilo zaprtje približno enakega števila lekarniških enot na obrobju!! V lekarniški dejavnosti je treba zagotoviti enakomerno preskrbo vseh prebivalcev z zdravili, saj imajo vsi prebivalci enako pravico do dostopa do zdravil in lekarniških storitev.

Predlagatelj novele predlaga tudi krajše razdalje med lekarnami, če se tako odloči občina in ministrstvo poda soglasje. Ob tem, da je razdalja prav tako namenjena enakomerni dostopnosti in ekonomski vzdržnosti, bi ministrstvo ob dejstvu, da ni predlaganih meril za izdajo soglasja, takšno soglasje tako izdalo ali odreklo.

Regijsko so organizirani tudi zdravstveni domovi

LZS zagovarja stališče, da so izvajalci lekarniške dejavnosti vezani na določeno regijo. To je pomembno z vidika organiziranosti, omogoča strokovno in logistično povezovanje, kar nenazadnje prinese koristi pacientu (pokrivanje kadrov, premikanje zalog ipd). Zato soustanoviteljstvo sosednjih občin. Podobno so organizirani tudi zdravstveni domovi. Kakovostno izvajanje lekarniških storitev pa je najboljši dokaz, da je regijska organiziranost smiselna in učinkovita.

Lekarniška zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj lekarniške dejavnosti in zastopa interese vseh svojih članov. Predhodno mnenje LZS je zlasti namenjeno temu, da stanovska organizacija, ki pozna vse pasti in prednosti izvajanja lekarniške dejavnosti (strokovna pravila, dobre prakse, razvoj dejavnosti, finančni vložki) poda mnenje glede organiziranja lekarniškega zavoda, podelitve koncesije ali organiziranja podružnice lekarne in priročne zaloge zdravil. Soglasje ministrstva pa pomeni, da je že vnaprej zagotovljeno, da so pri organizaciji lekarniške dejavnosti v občini upoštevana merila za mrežo in druge zakonske določbe.

Vse občine se sicer samostojno odločajo o organizaciji primarne zdravstvene dejavnosti na svojem območju. Vseeno pa morajo pri tem upoštevati zakonske določbe. Merila za mrežo pa so določbe, ki zagotavljajo finančno, organizacijsko in kadrovska vzdržnost izvajanja lekarniške dejavnosti.

Nedokončana zgodba o vertikalnem povezovanju

Večkrat je že bila izpostavljena prepoved vertikalnega povezovanja. V praksi to pomeni, da bi zakon dopuščal, da ima izvajalec lekarniške dejavnosti veletrgovino z zdravili. Poudariti je treba, da bodo ob sprejetju predlagane ureditve gospodarske družbe v prometu z zdravili na debelo zahtevale uveljavitev vertikalnega povezovanja v obe smeri.

Obstoječ Zakon o lekarniški dejavnosti je ustrezen in vsem državljanom omogoča dober dostop do kakovostnih zdravil in lekarniških storitev je danes na tiskovni konferenci opozorila mag. Darje Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednice Lekarniške zbornice Slovenije.

S tako ureditvijo pa bo ogrožena strokovna neodvisnost magistrov farmacije v lekarnah. Konflikt interesov je v takem primeru velik, pa naj gre za veletrgovce z zdravili, proizvajalce zdravil (ki so sami velikokrat tudi veletrgovci) ali celo zasebne zdravstvene zavarovalnice. Izvajalci lekarniške dejavnosti so ustanovljeni oziroma organizirani za izvajanje javne službe, in ne za pridobivanje dobička, in ta koncept se v celoti podre, če bodo lastniki lekarn gospodarske družbe, ki delujejo le po ekonomski logiki. Lekarniška dejavnost ne bi obdržala strokovne integritete, je še poudarila mag. Potočnik Benčič, predsednice Lekarniške zbornice Slovenije.

Med predlogi novele so tu še pogoji za direktorja. Pogoji so v ZLD-1 postavljeni tako, da se izogne konfliktu interesov, kot izhaja tudi iz druge zakonodaje, npr. Zakona o zavodih, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Vse večja poraba OTC zdravil, zdravil na recept ne bo na zalogi….

V obrazložitvi predlagatelj predstavi deregulacijo kot element boljše dostopnosti in nižjih cen. Praksa v državah EU je jasno pokazala, da se je z deregulacijo dostopnost do lekarniških storitev in zdravil zmanjšala, saj so se zapirale lekarne na ruralnih območjih, zmanjšano število magistrov farmacije v posameznih lekarniških enotah ne more zagotavljati enake ali celo višje kakovosti svetovanja, zaradi razdrobljene mreže in s tem poveznimi večjimi stroški je bila »založenost lekarn slabša in pacienti niso prejeli zdravil, kot je to praksa danes v Sloveniji, zasledili so tudi povečano porabo zdravil brez recepta. Mreža lekarn prav tako ne vpliva na cene zdravil. Prav v nobeni državi po deregulaciji niso zasledili nižjih cen, niti zdravil OTC. Cene zdravil Rx pa so rezultat zdravstvene politike (financiranje, oblikovanje cen) in politike proizvajalcev zdravil. Argumenti ne vzdržijo.

Koncesije se že urejajo

LZS meni, da ni potrebe po spremembah predlaganih vsebin v ZLD-1. Je pa Ustavno sodišče zakonodajalcu z odločbo, ki jo je izdalo v novembru 2020, res naložilo določene spremembe ZLD-1, ki pa se nanašajo zgolj na eno določbo v zvezi z ureditvijo koncesij za izvajanje lekarniške dejavnosti. LZS je v okviru svoje zakonske pristojnosti, da sodeluje pri pripravi predpisov, ki se nanašajo na lekarniško dejavnost, že pristopila k reševanju problematike in v zvezi s tem stopila v stik z MZ.

Zahvala za požrtvovalno delo tudi lekarniškim delavcem

Bila bi na mestu javna zahvala vsem lekarniškim delavcem, ki so v času epidemije nesebično delovali v dobro vseh nas. Veliko jih je v stiku s strankami zbolelo, a delovni čas so prilagajali le minimalno. Večji del so bili odprti in nam omogočali oskrbo z zdravili in pripomočki, brez katerih bi se le stežka prebili skozi nemirne čase zaznamovane s covid19.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj