Povezovanje med dvema bitjema imenujemo limbična regulacija, ko prva oseba z informacijskimi regulatorji prenese stanje hormonske stopnje, kardiovaskularne funkcije, spalni ritem in funkcije imunskega sistema na drugo osebo. Skupaj ustvarita stabilno regulirano stanje za organizem.
Lahko bi rekli, da imajo odnosi in navezanost iste učinke kot zdravila.
Od protesta do obupa
Večina se zaveda kakšen je občutek, ko te nekdo zapusti, kakšni so znaki distresa, ko te ljubljena oseba ne želi več nazaj ali ko ni več možnosti za vrnitev. Ljudje svoj protest izvajamo s klici, pismi, ponavljajočimi e-maili in skrivni telefonskimi klici, samo da slišimo ljubljeno osebo. Pri sesalcih se protest kaže v različnih fizioloških znakih: srčni pritisk se pospeši, telesna temperatura naraste,poviša se kortizol ( hormon stresa, ki se ob 30 min odsotnosti lahko poviša za šestkrat). Vse te sposobnosti, pomagajo sesalcem vzpostaviti ponoven stik z izgubljeno ljubljeno osebo.
Monika Drozg, magistrica zakonskih in družinskih študijev ter zakonska in družinska terapevtka (stažistka) bo na portalu revijazamojezdravje.si tedensko objavljala kolumne, pa tudi odgovarjala na vaša vprašanja. Spletna stran: Acinom.si. Pišite na [email protected], vprašanje bomo posredovali strokovnjakinji in na spletni strani tudi odgovorili.
Vendar protest ne zmore trajati večno. Predolgo trajajoč protest se prelevi v obup, ki ga zaznamuje zrušitev in lenobnost. Žival odneha z iskanjem, glasnim jokom, zvije se v klopčič, zelo malo pije in ne kaže interesa za hrano, ima žalosten izraz. Znanstveniki fazo obupa razlagajo kot zrušitev telesnega ritma, saj srce bije počasi in če bi pogledali elektrokardiogram, bi opazili nerazločne in neenakomerne ritme bitja srca. Spanec takrat je moten, z veliko prebujanja in premikanjem oči ter z manj sanjarjenja, prekrvavitev pade in močno se zmanjša rastni hormon. Ob osamitvi se zmanjša celo imunska regulacija.
Predolgo trajajoč protest se prelevi v obup, ki ga zaznamuje zrušitev in lenobnost.
Depresija in obup se močno povezujeta z občutki osamljenosti. Doktorji ugotavljajo, da socialna izguba povzroča telesne okvare, saj so raziskave pokazale, da socialna izključenost potroji možnost za srčni infarkt, podvoji trajanje rehabilitacije pri ženskah, ki so se zdravile za rakom dojk ter da socialna vključenost doda dve leti življenja pacientom z levkemijo. Dear Ornish je zapisal, da imajo osamljeni ljudje tri do petkrat več možnosti za smrt kot ljudje z družinami. Lahko bi rekli, da imajo odnosi in navezanost iste učinke kot zdravila.
Možni znaki izolacijskega sindroma
Gary Kreamer, profesor oddelka kineziologije na Univerzi Wisconsin in vodja raziskovalcev nevrobiologije socialnega pomanjkanja je na primeru z opicami opisal znake izolacijskega sindroma. Opice, ki so bile vzgajane v samoti, so se težko vključile v družbo, saj so jih ostale zavračale, tako se niso bile sposobne niti pariti. Po umetni oploditvi, so pokazale izjemno pomanjkljivost sesalčevih značilnosti za skrb mladičev: zanemarjenost, zlobnost, odmaknjenost. Po navadi se opice podredijo starejši in glavni vodji krdela, vendar so se te opice borile z njimi do smrti. Kazale so znake samouničevanja ( grizle so si roke, se zaletavale z glavo ob zid, zarezovale so si praske v oči,…). Ostale raziskave med drugim kažejo tudi, da lahko izolacija privede do pretiranega pitja in prenajedanja.
Osamljenost pušča velike posledice, to nam s fiziološkimi znaki sporoča že samo telo od trenutka, ko nas zapusti ljubljena oseba, sprva protestira nato pa obupa. V primeru, da smo dlje časa v osami, težje navežemo nove stike, težje skrbimo za svoje potomce s pravo mero ljubezni, skrbnosti in odgovornosti. Prav tako osamitev vpliva na agresivnost in konfliktnost z drugimi, v najhujšem primeru pa lahko osamitev privede do samopoškodovalnih misli, pretiranega uživanja opojnih substanc, celo do motenj hranjenja.
Vir: T. Lewis, F. Amini, R. Lanon. A General Theory of Love. 2000.
