In kaj se zgodi potem? Kruta realnost: ” Spremenil/a si se, nisva za skupaj, nimava istih ciljev, pogledov na svet, potrebujem drugačno/ga,dolgočasen si… Pobrskamo po spletu in takoj najdemo nekaj novega, svežega privlačnega, v sekundi smo ponovno pozitivno vzburjeni, predani osebi, ki nam je popolna, idealna. Tako smo ponovno vpeti v začaran krog ujetosti v lastne hormone. Ali gre tukaj za hrepenenje po osebi ali gre za hrepenenje po občutkih, ki se nam prebujajo? Po čem v resnici hrepenimo, po čem nenehno hlepimo ?
Monika Drozg, magistrica zakonskih in družinskih študijev ter zakonska in družinska terapevtka (stažistka) bo na portalu revijazamojezdravje.si tedensko objavljala kolumne, pa tudi odgovarjala na vaša vprašanja. Spletna stran: Acinom.si. Pišite na [email protected], vprašanje bomo posredovali strokovnjakinji in na spletni strani tudi odgovorili.
Zaljubljenost nam je vsem poznana kot prijetno stanje popolne vznesenosti, predanost drugi osebi, ki je za nas popolna, edinstvena, idealna. Z drugimi besedami obdobje v katerem nismo sposobni sebe kontrolirati, zato postanemo sužnji lastnih hormonov. Skupina znanstvenikov pod vodstvom dr. Helen Fisher, so romantično ljubezen razdelili na tri kategorije: poželenje, privlačnost in navezanost. Za vsako kategorijo je značilen določen nabor hormonov, ki se sproščajo iz možganov.
Poželenje poganja želja po spolnem zadovoljstvu. Evolucijska osnova za to izhaja iz naše potrebe po reprodukciji, potrebe, ki si jo delimo vsa živa bitja. Pri tem ima veliko vlogo hipotalamus možganov, ki spodbuja proizvodnjo spolnih hormonov testosterona in estrogena iz testisov in jajčnikov.
Privlačnost vključuje možganske poti, ki nadzorujejo “nagrajevalno” vedenje, na podlagi tega lahko razumemo zakaj so lahko prvi tedni ali meseci razmerja tako navdušujoči. Dopamin, ki ga proizvaja hipotalamus in ga drugače imenujemo ”hormon sreče” se sprosti med preživljanjem časa in spolnimi odnosi z ljubljeno osebo.
Med privlačnostjo se sproščajo visoke ravni dopamina in sorodnega hormona norepinefrina. Te kemikalije nas vodijo do občutka popolne sreče, delajo nas vrtoglave, energične in evforične, celo vodijo do zmanjšanja apetita in nespečnosti. Lahko bi rekli, da nas povsem zasvoji, zato nenehno hrepenimo po teh občutjih. Pregledi možganov zaljubljenih so pokazali, da se glavni “nagrajevalni” centri možganov, bistveno bolj aktivirajo, ko vidimo nekoga, ki nas močno privlači, v primerjavi z nekom, do katerega se počutimo nevtralno.
Navezanost je glavni element dolgoročnih odnosov. Medtem ko poželenje in privlačnost nista značilna za romantična razmerja, je navezanost temelj dolgo trajajočih odnosov. Navezanost ima svojo vlogo med prijateljstvi, vezmi med starši in dojenčki in med dolgoletnimi partnerji.
Ob navezovanju se sproščata hormona oksitocin in vazopresin . Oksitocin pogosto imenujemo “hormon ljubezni “. Tako kot dopamin tudi oksitocin proizvaja hipotalamus in se sprošča v velikih količinah med objemanjem, poljubljanjem, seksom, dojenjem in porodom. Nenavadno je, saj vse od teh dejavnosti niso nujno prijetne, vendar je skupni dejavnik, da so vsi ti dogodki skoraj zmeraj predhodniki močne povezave med dvema osebama.
Sodobna družba se zadovolji le s privlačnostjo in poželenjem
Lahko bi rekli, da osebe, ki nenehno hlepijo po novih odnosi nikoli ne pridejo v fazo navezanosti, saj jih nenehno žene želja po ugodju in sreči, torej nenehno si želijo, da bi njihovi možgani sproščali hormon sreče (dopamin), zato ostanejo v fazi, ko nenehno iščejo privlačnost, seks, vzburjenje, ki jim sprošča občutke ugodja, vznesenosti in sreče. Na drugem mestu imamo osebe, ki so v dolgotrajnih zvezah, ki so v določeni meri prišli do faze navezanosti, vendar naenkrat začutijo potrebo po varanju.
Za takšne osebe obstaja celo spletni servis za zmenke za poročene ljudi, ki želijo varati. Njihove ankete so razkrile, da se največ žensk vpiše v spletni servis dan po dnevu žena. Njihov razlog je ta, da od partnerjev ne dobijo pozornosti, čustvene opore in občutka, da so seksualno privlačne. Zanimivo je to, da osebe, ki se vpišejo v servis za varanje, skoraj nikoli zares ne varajo. Vpišejo se z namenom, da se o varanju pogovarjajo in spogledujejo, le redko pa se z dejanskim ljubimcem zares srečajo. Počutijo se namreč zapuščene , osamljene in iščejo nekaj kar bi jim prebudilo fantazije in jim olajšalo bolečino.
Človeška glavna potreba je občutek ljubljenosti, pripadnosti in navezanost , ki jo v ljubezni zadovoljimo, ko smo si s partnerjem dovolj blizu, da si upamo biti drug do drugega ranljivi, torej si izraziti naše želje, potrebe in strahove. Težava sodobnega časa pa je, da se vse več ljudi zadovolji le s poželenjem in privlačnostjo, ki poskrbita za izločanje hormona sreče, saj jim le tako ni treba razkriti svoje ranljivosti.
VIR: http://www.helenfisher.com/downloads/articles/10lustattraction.pdf
