Pogost zaplet sladkorne bolezni so razjede na koži, ki se težko zdravijo. Tkivo je lahko prizadeto tako zelo, da odmre in je potrebna amputacija. Hemoglobin razpršilo ga ohrani, pozdravi in obeta, da bodo diabetične razjede postale preteklost.
Princip delovanja hemoglobin razpršila je oskrba razjed na koži s kisikom, kar pospeši celjenje.
Sladkorna bolezen skrajša življenje po nepotrebnem
Bolniki s sladkorno boleznijo imajo večje tveganje za razvoj poškodb kože, ki ne zacelijo v pričakovanem času. Lahko se okužijo in povzročijo nepopravljivo škodo okoliškemu tkivu, pri čemer bolnikom ne preostane drugega, kot da jim kirurško odstranijo prste na nogah ali celo stopalo. Kar ni konec zgodbe.
»Sladkorni bolniki, ki utrpijo amputacijo, pogosto umrejo v petih letih po posegu,« pojasnjuje Jacob Penkethman iz britanskega NHS.
Hemoglobin razpršilo prepolovi čas, v katerem se diabetična razjeda stopala zaceli, in zmanjša tveganje za amputacijo.
Premalo izulina vodi v težave
Ljudje s sladkorno boleznijo ne proizvajajo dovolj inzulina – hormona, ki celicam omogoča, da uporabljajo glukozo za proizvodnjo energije. Posledica je, da raven krvnega sladkorja postane previsoka. To lahko povzroči poškodbe krvnih žil, ki prenašajo kri po telesu. Če je pretok krvi v noge in stopala omejen, slednja ne dobijo dovolj kisika in imunskih celic, ki se borijo proti okužbam.
Učinkovito tudi pri venskih razjedah
Zdravilo v obliki razpršila za diabetično stopalo (odobreno je pod komercialnim imenom Granulox), kot ključno zdravilno učinkovino vsebuje hemoglobin: kompleksno molekulo, ki se nahaja v rdečih krvničkah in prenaša kisik iz pljuč do vsake celice v človeškem telesu.
Hemoglobin v spreju se veže s kisikom v okolici in mu pomaga priti do njih. Razpršilo nanesemo po čiščenju rane in ga lahko uporabimo vsakič, ko rano previjemo. Primerno je tudi za bolnike z venskimi razjedami na nogah in razjedami, ki so posledica operacij.
Študijo o hemoglobin razpršilu (v angleščini) najdete TUKAJ.
“Absolutna tragedija je, da se toliko ljudi sooča z nepotrebno amputacijo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti z enostavnimi ukrepi in zgodnejšim posegom,” pravi Cliff Shearman, profesor vaskularne kirurgije na Univerzi Southampton, ter nadaljuje: “Boljše zdravljenje in usklajena oskrba bi lahko rešili mnoge bolnike pred amputacijo.”
