Kako se razvijejo tiki

Nevronska mreža, ki zajema skoraj vse možganske regije, je odgovorna za tvorbo tikov, kažejo najnovejše ugotovitve. Delovanje nanjo z napravo, podobno srčnemu spodbujevalniku, pojavljanje tikov pomembno zmanjša.

Ocene kažejo, da ima občasne tike štiri odstotke vseh otrok, približno en odstotek pa jih izpolnjuje diagnostična merila za Tourettov sindrom. V mnogih primerih (vendar ne v vseh) simptomi v odraslosti postanejo blažji. Foto: Bigstock

Skupina nemških raziskovalcev je identificirala nevronsko mrežo, ki je odgovorna za ustvarjanje tkov. Delovanje nanjo preko globoke možganske stimulacije (s pomočjo naprave, podobne srčnemu spodbujevalniku) je privedlo do pomembnega zmanjšanja pogostosti tikov pri ljudeh s Tourettovim sindromom.

Od Tourettovega sindroma do različnih drugih stanj

Tiki se običajno kažejo kot gibi ali zvoki, ki se pri posamezniku pojavijo nenadoma, v hitrem zaporedju, brez nadzora in brez očitne kontekstualne vpetosti. Motorični tiki vključujejo hitro mežikanje ali trzanje glave; vokalni tiki vključujejo hrkanje, besedne zveze, žvižganje. Na tike zavestno ne moremo vplivati. Večina ljudi jih povezuje s Tourettovim sindromom, vendar se pojavljajo tudi pri drugih nevroloških stanjih. Tike pogosto spremljajo  vedenjski simptomi, kot so anksioznost, obsesivno-kompulzivne motnje, ADHD in depresija in pogosto vodijo v socialno izolacijo.  Najbolj znana motnja, ki vključuje tike, je Tourettov sindrom. Zanj so značilni tako motorični kot vokalni tiki, ki se običajno prvič pojavijo že v otroštvu. Ocene kažejo, da ima občasne tike štiri odstotke vseh otrok, približno en odstotek pa jih izpolnjuje diagnostična merila za Tourettov sindrom. V mnogih primerih (vendar ne v vseh) simptomi v odraslosti postanejo blažji.

Vpletenih več možganskih regij

“V zadnjih nekaj letih smo odkrili številna različna področja v možganih, ki so vključena v nastajanje tikov,” pravi dr. Andreas Horn. Vodi raziskovalno skupino na oddelku za eksperimentalno nevrologijo na Campus Charité Mitte (Univerza Berlin). Kljub nedavnim prebojem pa so nekatera pomembna vprašanja ostala neodgovorjena, pojasnjuje. Na primer, katere od možganskih regij so odgovorne za tvorbo tikov? Katere od njih postanejo aktivne, da bi nadomestile napačne procese? Zdaj smo dokazali, da za nastanek tikov ni odgovorna zgolj ena možganska regija; vpletenih je več in zajemanjo različna področja možganov.

Raziskovalci so najprej preučili dokumentacijo za 22 bolnikov z izjemno redkim vzrokom za tike: poškodbo možganov po stanjih, kot sta možganska kap ali travma. V takih primerih so tiki neposredna posledica lezij znotraj določenega področja možganov. Nato so izdelali podroben zemljevid možganskih območij z lezijami in zemljevid drugih regij, ki so bila prek živčnih vlaken z njimi povezana. Primerjali so ga s MRI slikami možganov več kot 1000 zdravih posameznikov. Ugotovili so, da so skoraj vse možganske lezije bolnikov – ne glede na njihovo natančno lokacijo v možganih – tvorile skupno nevronsko mrežo. Zajemala je različne možganske  strukture, vključno z cingularnim gyrusom, striatumom, globus pallidus internusom, talamusom in malimi možgani. Navedene strukture so porazdeljene skoraj po celotnih možganih in imajo širok spekter funkcij, od nadzora motorike do obdelave čustev. O njih se je v preteklosti sicer že razpravljalo kot o možnih vzrokih za tike, vendar ni bilo na voljo jasnih dokazov.

Učinkovita globoka možganska stimulacija

Da je ta na novo prepoznana nevronska mreža pomembna tudi za zdravljenje »klasičnih« tikov, so dokazali na 30 bolnikih s Tourettovim sindromom. Vsak je prejel napravo, podobno srčnemu spodbujevalniku, ki je stimuliral različne možgnske regije. Gre za metodo globoke možganske stimulacije (DBS), ki se uporablja le v posebej hudih primerih – ko vedenjski posegi in zdravila ne prinesejo ustreznih rezultatov. Za vsakega od 30 bolnikov so spremljali, kako intenzivna je bila stimulacija za tike odgovorne nevronske mreže. Ugotovili so, da je bilo izboljšanje simptomov najbolj izrazito pri tistih posameznikih, pri katerih so elektrode povzročile največjo stopnjo stimulacije.

Vir:

Christos Ganos, Bassam Al-Fatly, Jan-Frederik Fischer, Juan-Carlos Baldermann, Christina Hennen, Veerle Visser-Vandewalle, Clemens Neudorfer, Davide Martino, Jing Li, Tim Bouwens, Linda Ackermanns, Albert F. G. Leentjens, Nadya Pyatigorskaya, Yulia Worbe, Michael D. Fox, Andrea A Kühn, Andreas Horn. A neural network for tics: insights from causal brain lesions and deep brain stimulation. Brain. 2022. https://doi.org/10.1093/brain/awac009

Morda vas zanima tudi:

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj