Program »Postani športnik« je pobuda, s katero si Zveza ŠIS-SPK in dolgoletni podpornik pobude Lidl Slovenija dolgoročno prizadevata za sistemsko vključevanje mladih invalidov v šport. Poleg ozaveščanja o pomenu gibanja in enakih možnosti program gradi podporno okolje, v katerem lahko mladi razvijajo svoje potenciale, krepijo samozavest ter skozi šport vzpostavljajo socialne stike. Med ključnimi aktivnostmi so Paraolimpijski tabori za družine, Paraolimpijski šolski dnevi, Parafest na URI Soča ter projekt Odbito, pomemben del programa pa ostajajo tudi strokovni posveti, ki omogočajo prenos znanja in izkušenj v prakso.
Več kot 230 otrok treniralo odbojko sede in spoznavalo parašport
Primer dobre prakse spodbujanja enakosti in vključevanja vseh otrok in mladostnikov v športne aktivnosti, ne glede na telesne oviranosti ali gibalne sposobnosti, je projekt Odbito, pri katerem je letos, v drugi sezoni projekta, sodelovalo že 21 osnovnih šol in več kot 230 otrok. Učenci na sodelujočih šolah so se tekom šolskega leta, pod mentorstvom slovenske reprezentance v odbojki sede in šolskih športnih pedagogov, pripravljali na Lidlov turnir v odbojki sede – Odbito. Skozi treninge so spoznavali ta šport, primeren tako za invalide kot neinvalide, na zaključnem turnirju Odbito, ki je aprila potekal v Velenju, pa so se ekipe pomerile v športnem duhu. Zmago si je priborila Osnovna šola Šempeter v Savinjski dolini, drugo mesto je zasedla ekipa Osnovne šole Štore, tretje pa ekipa Osnovne šole Simona Jenka Kranj.
Podrobnosti je na posvetu s prisotnimi delila Lena Gabršček, kapetanka slovenske reprezentance v odbojki sede in koordinatorka projekta Odbito. »Izjemno ponosna sem na projekt Odbito, s katerim smo začeli lani in letos že drugo leto zapored navdušili osnovnošolce ter jim približali parašport. Projekt je bil tokrat že kar velik zalogaj, saj se nam je pridružilo več kot dvakrat toliko šol kot lani. Prav zato je imela organizacijska ekipa ključno vlogo pri uspešni izvedbi zaključnega turnirja. Hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi turnirja, ter vsem šolam, ki so verjele v projekt in se nam pridružile v šolskem letu 2025/26,« je dejala Lena Gabršček.
Postani športnik je eden ključnih programov za sistematično vključevanje mladih invalidov v šport na rekreativni in tekmovalni ravni.
Šole si prizadevajo ustvarjati vključujoče okolje za mlade invalide
Šole imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih invalidov v šport. Uspešne prakse so pogosto rezultat premišljenega načrtovanja, prilagodljivosti ter vzajemnega sodelovanja med učitelji, učenci in starši. Petra Filipič, profesorica športne vzgoje na OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana, je predstavila, kako v športne aktivnosti uspešno vključuje invalidko Kornelijo. Poudarila je, da je največji izziv ustvariti okolje, v katerem se učenka počuti resnično sprejeta in enakovredno vključena v razredno skupnost. Pri tem je ključnega pomena socialna povezanost, spodbujanje otroka k preseganju lastnih meja ter opolnomočenje spremljevalcev, ki imajo pomembno vlogo pri vključevanju v športne dejavnosti.
»Vsak otrok, ne glede na omejitve, potrebuje učitelja, ki vanj verjame bolj, kot sam verjame vase. Ko v ta proces vključimo tudi suverenega spremljevalca in podporno okolje, lahko otrok v športu resnično zacveti. Z jasnimi usmeritvami in sprotnimi informacijami spremljevalec pridobi samozavest in postane pomemben člen pri izvajanju športnih aktivnosti. Pri motivaciji učenke pa pomembno vlogo igrata igra ter personaliziran pristop, prilagojen njenim interesom in športnim vzornikom,« je poudarila Petra Filipič. Ob tem je izpostavila tudi pomen sodelovanja s starši, zdravniki in fizioterapevti, saj le usklajeno delovanje vseh vpletenih omogoča varno, spodbudno in učinkovito vključevanje otroka v šport.
»Vsak otrok, ne glede na omejitve, potrebuje učitelja, ki vanj verjame bolj, kot sam verjame vase. Ko v ta proces vključimo tudi suverenega spremljevalca in podporno okolje, lahko otrok v športu resnično zacveti.« Petra Filipič, profesorica športne vzgoje
Svojo izkušnjo je predstavila tudi Anja Pečaver, pomočnica ravnateljice v Centru IRIS, Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzivo in svetovanje za slepe in slabovidne, kjer izvajajo prilagojene vzgojno-izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Poudarila je, da so športne in gibalne dejavnosti pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa, saj otrokom omogočajo celostni razvoj. Pri tem uporabljajo skrbno prilagojene športne vsebine, ki temeljijo na individualnem pristopu ali delu v manjših skupinah, ustrezni metodiki, uporabi prilagojenih pripomočkov ter ustvarjanju spodbudnega in varnega okolja.
»Vključevanje slepih in slabovidnih otrok v šport mora temeljiti na individualiziranem, varnem in spodbudnem pristopu, ki upošteva njihove zaznavne posebnosti ter razvojne potrebe. Ključni pristopi vključujejo individualno prilagajanje, multisenzorno učenje, postopno uvajanje in ponavljanje, spodbujanje samostojnosti ter sodelovanje s starši in strokovnjaki. Pri vključevanju slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov v šport ostaja več izzivov. Med najpomembnejšimi so pomanjkanje prilagojenih športnih programov v širšem okolju ter omejeno število strokovno usposobljenih trenerjev in pedagogov. Izziv predstavljajo tudi materialne in prostorske omejitve, saj prilagojena oprema in delo v manjših skupinah zahtevata dodatna sredstva. Pogosto je pri vadečih prisoten tudi strah pred poškodbami, kar lahko zavira njihovo aktivno vključevanje v šport,« je dejala Anja Pečaver.
Vključevanje mladih invalidov v šport zahteva sodelovanje
Strokovni posvet je potrdil, da je vključevanje otrok in mladih invalidov v šport skupna odgovornost, ki zahteva sodelovanje, znanje in odprtost vseh vpletenih. Udeleženci so se strinjali, da so prav tovrstni dogodki ključni za izmenjavo dobrih praks in nadaljnji razvoj vključujočega športnega okolja, v katerem ima vsak otrok ali mladostnik priložnost za gibanje, razvoj in aktivno vključevanje v družbo.
Redakcija Revije za Moje zdravje
