CO2 vpliva na kognitivne funkcije, upad celo za polovico

Naraščanje ogljikovega dioksida v okolju ne povzroča zgolj podnebne krize, pač pa tudi škodi našim možganom. Pričakovano povečanje koncentracije ogljikovega dioksida v bivalnih in delovnih prostorih do leta 2100 bi lahko privedlo do oslabljenih kognitivnih funkcij pri ljudeh.

Do konca tega stoletja naj bi se raven izpostavljenosti ljudi v zaprtih prostorih dvignila na 1400 delcev na milijon, kar je več kot trikrat več kot danes. Foto: Bigstock

Naraščajoče koncentracije ogljikovega dioksida (CO2) v atmosferi bodo dvignile njegovo raven tudi v mestih in v zaprtih prostorih, kar bi lahko zmanjšalo sposobnost odločanja in zapleteno strateško razmišljanje pri ljudeh. Gre za zapletene kognitivne, ki jih dnevno izvajamo na katere visoke ravni CO2 pomembno vplivajo. Do konca tega stoletja naj bi se raven izpostavljenosti ljudi v zaprtih prostorih dvignila na 1400 delcev na milijon, kar je več kot trikrat več kot danes.

Manjši dotok kisika v možgane

Na splošno so koncentracije CO2 v zaprtih prostorih višje kot na prostem. Ko dihamo zrak, v katerem je veliko CO2, se raven slednjega v krvi dvigne. Posledica je, da naše možgane doseže manj kisika. To poveča zaspanost in tesnobo ter poslabša kognitivne funkcije. “Neverjetno je, kako visoke ravni CO2 doseže v zaprtih prostorih. To vpliva na življenje vseh – od otrok v vrtcih in šolah do znanstvenikov, poslovnežev in politikov,” je dejal Kris Karnauskas, profesor na CU Boulder in glavni avtor študije, objavljene v reviji AGU GeoHealth.

V nekaj desetletij podvojitev na kritično mejo

Atmosferske ravni CO2 naraščajo od industrijske revolucije dalje in trenutno dosegajo 414 ppm (vrednosti, zabeležene v opazovalnici NOAA Mauna Loa na Havajih leta 2019). Če se bo nadaljeval trenutni scenarij in se emisije toplogrednih plinov na Zemlji ne bodo drastično zmanjšale, se bodo ravni CO2 do leta 2100 povzpele na 930 ppm. V velikih mestih je raven CO2 v povprečju za 100ppm višja kot na podeželju.

Upad kompleksnih miselnih funkcij za polovico

Karnauskas in sodelavci so razvili celovit model, ki upošteva predvidene prihodnje koncentracije CO2 na prostem, lokalne emisije v mestih, razmerje med notranjimi in zunanjimi ravnmi CO2. Ugotovili so, da če se zunanje koncentracije CO2 dvignejo na 930 ppm, bi v notranjih prostorih to pomenilo dvig na raven 1400 ppm – ki je škodljiv za možgane. Osnovno sposobnost odločanja zmanjša za 25 odstotkov, kompleksno strateško razmišljanje pa za 50 odstotkov.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj