Dodatki omega-3 maščobnih kislin so velika prodajna uspešnica, njihove koristi je potrdila tudi Evropska agencija za zdravila. Stališče strokovnih združenj je, da je optimalni način vnosa omega-3 maščobnih kislin s hrano in šele, ko temu ni tako, naj pridejo na vrsto v obliki prehranskih dopolnil oziroma zdravil (ikozapent etil).
Skupina britanskih raziskovalcev je preučila vpliv rednega jemanja dodatkov omega-3 na potek bolezni srca in ožilja. Šlo je za prospektivno opazovalno študijo, v kateri so analizirali podatke zdravstvene podatkovne baze UK Biobank za skoraj 416 tisoč oseb v starosti od 40 do 69 let, ki so redno uživali dodatke omega-3. Razdelili so jih v dve skupini: na tiste, ki so imeli kardiovaskularne bolezni (KVB) in na tiste brez njih. Ugotovili so, da so imeli tisti brez KVB povečano incidenco tako atrijske fibrilacije (AF) kot tudi možganske kapi.
Podobno so potrdila klinična testiranja dodatkov omega-3. Meta-analiza sedmih študij, objavljena v strokovni reviji Circulation leta 2021, je pokazala, da je jemanje več kot 1 g (1000 miligramov) omega-3 maščobnih kislin privedlo do skoraj 50-odstotnega povečanja tveganja za atrijsko fibrilacijo. Ko so bili odmerki nižji, se je tveganje znižalo na 12 %.
Učinek odvisen od odmerka
Precej strokovnega prahu je dvignila tudi mednarodna študija REDUCE-IT, v kateri so na 8000 udeležencih testirali učinke visokih odmerkov eikozapentaenojske kisline (EPA) v primerjavi s placebom. Izkazalo se je, da je jemanje 4 gramov ikozapent etila na dan privedlo do 25 do 30 % zmanjšanja tako srčno-žilnih dogodkov kot tudi možganske kapi. Študija je sicer požela precej kritik. Avtorjem so očitali, da niso uporabili inertnega placeba (kot je na primer koruzno olje), pač pa mineralno olje, ki je vplivalo na merjene parametre in absorpcijo statinov. Pri nas je ikozapent etil indiciran za zmanjšanje tveganja kardiovaskularnih dogodkov pri odraslih bolnikih z velikim kardiovaskularnim tveganjem, ki se zdravijo s statini ter imajo zvišano vrednost trigliceridov (več kot 1,7 mmol/l]) in hkrati: 1. ugotovljeno kardiovaskularno bolezen; 2. sladkorno bolezen in pridružen vsaj še en kardiovaskularni dejavnik tveganja.
Vpliv omega-3 na možgansko kap
Povezavo med dodatki omega-3 in večjimi srčno-žilnimi dogodki, vključno z možgansko kapjo, je preučevalo veliko študij. Meta-analiza 17 od njih je pokazala znatno zmanjšanje koronarnih dogodkov pri tistih, ki redno jemljejo dodatke omega-3, ne pa tudi zmanjšanja možganske kapi. Podobno (zmanjšanje srčno-žilnih dogodkov) je pokazala tudi študija VITAL, v kateri so preučevali vpliv dodatkov omega-3 in vitamina D na preprečevanje raka in srčno-žilnih bolezni na primarnem nivoju. Vanjo so zajeli skoraj 26 tisoč moških, starih 50 let in več, ter žensk, starih 55 let in več, od katerih jih je bilo dobrih 5100 Afroameričanov. Sledili so jim 5 let in ugotovili, da dodatki vitamina D niso imeli pomembnejšega vpliva, dodatki omega-3 pa precejšnjega. Najbolj so pridobili tisti, ki so uživali malo rib (imeli nizek prehranski vnos omega), imeli dva ali več dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja ali so bili Afroameričani.
