Dr. Franz Fux – imenitni zdravnik svojega časa

Dr. Franz Fux je bil v svojem času nedvomno imenitni zdravnik z impresivnim življenjepisom, ki je bil svojemu zdravniškemu poslanstvu predan s srcem in dušo.

Dr. Franz Fux izvaja operativni poseg. Vir: Inštitut za zgodovino medicine UL MF

Bil je pomemben ljubljanski zdravnik in glas o njegovem plemenitem delu se je razširil po celotni Avstro-Ogrski in izven njenih meja. Nenehno se je strokovno izpopolnjeval, preizkušal nove metode dela, svoje ugotovitve je na Slovenskem in v tujini delil na predavanjih in v člankih. Pri delu z bolniki se je vedno zavzemal za njihovo najboljše zdravstveno stanje tudi potem, ko se mu je zdravje v poslednjih letih življenja močno poslabšalo. Mnogi so se po njem zgledovali in za svoje požrtvovalno delo je bil nagrajen s številnimi priznanji. Skozi čas so podatki o njegovem življenju in delu postali skoraj popolnoma neupravičeno pozabljeni. Namen članka je predstaviti pomembno vlogo dr. Fuxa kot velikega strokovnjaka na področju medicine in velikega človeka v zasebnem življenju. 

Šolanje za kirurga

Dr. Fux se je rodil 2. 12. 1822 v mestu Steyr v Zgornji Avstriji. Bil je katoliške veroizpovedi, njegov oče Johann Fux je bil civilni kirurg in porodničar. Njegovi materi je bilo ime Anna, rojena Kohrnblum. Po očetovi smrti je bil njegov zakoniti skrbnik Johann Neckheim. Njegov krstni boter je bil Johann Leopold Kley, ki je bil po poklicu okrajni kirurg. Franz Fux je obiskoval gimnazijo v mestu Kremsmünster od leta 1834 do leta 1842. Po končani gimnaziji se je vpisal na študij medicine, za katerega ni plačal nobenih vpisnih pristojbin. Medicino je študiral na fakulteti za medicino na univerzi na Dunaju od leta 1842/43 do 1846/1847. Prvi zaključni izpit, rigoroz, je imel 20. 1. 1848, drugega pa 21. 7. 1848. Doktor medicine je postal 22. 7. 1848. Dr. Fux je imel željo postati kirurg. V protokolu za rigoroze, ki ga hranijo v arhivu na Dunaju, za usposabljanje dr. Fuxa za kirurga piše: »Operationes factae: Exarticulatio genu, blepharoplastike« (operacijska dejstva: amputacija kolena, estetska korekcija vek).

Pridobivanje izkušenj in znanj

Bolnišnično prakso je začel leta 1849 in 28. 7. 1851 postal kirurg. Delal je v Gradcu in na Dunaju ter po nekaterih podatkih prišel v Ljubljano leta 1854, po drugih pa leta 1855. V negotovih časih po izbruhu epidemije kolere leta 1855 se je dr. Fux pri njeni zajezitvi izkazal izjemno uspešno. Leta 1856 je po odločitvi kranjske deželne vlade prevzel vodenje očesnega oddelka lokalne splošne bolnišnice v Ljubljani. Deželna vlada ga je 1. 9. 1858 imenovala za sekundarija, ker je čedalje slabotnejši predstojnik bolnišnice dr. Leopold Nathan pri delu potreboval pomoč. V tem obdobju je dr. Fux večino operacij izvedel samostojno. Ko je leta 1859 izbruhnila vojna med Avstrijskim cesarstvom in Italijo, je bil glavni zdravnik kirurškega oddelka v vojaški garnizijski bolnišnici. Dr. Fux se je spoprijel z velikim izzivom oskrbe med 140 do 160 kritično ranjenih vojakov. Izvedel je enaindvajset amputacij, veliko manjših operacij in izvajal konservativno kirurgijo, s katero je veliko število vojakov kljub obsežnim poškodbam ohranilo svoje okončine. V karieri je izvedel med 2000 in 3000 operacij ter zdravil okoli 30.000 pacientov. Cesarsko in kraljevo ministrstvo je po nekaterih podatkih dr. Fuxa leta 1859 imenovalo za primarija kirurškega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani, po drugih pa leta 1861. S tem je nadomestil pokojnega predstojnika dr. Nathana (1790–1860).

Ustanovitelj Društva zdravnikov na Kranjskem

Leta 1861 je skupaj z dr. Valento in dr. Veselom začel akcijo za ustanovitev zdravniškega bralnega društva, ki se je leta 1862 preimenovalo v Društvo zdravnikov na Kranjskem. Namen društva je bil gojiti medicinsko znanost. Društvo je izvedlo veliko uspešnih znanstvenih predavanj. Dr. Fux je bil izjemo razgledan in inteligenten zdravnik, ki se je redno izobraževal in tudi sam predaval. Imel je veliko predavanj in 67 demonstracij posameznih primerov. Uveljavil se je na znanstvenem področju in objavil številne članke v različnih revijah ter sodeloval v znanstvenih razpravah o primerih iz stroke. V različnih revijah je objavil številne članke o svojih primerih operacij, zlomih, transfuziji krvi, nadomeščanju izgube krvavitve s fiziološko raztopino itd.

Vojni kirurg, sanitetni svetnik, mentor

Dr. Fux je med avstrijsko-prusko vojno leta 1866 izvedel veliko različnih operacij na različno ranjenih vojakih. Operacije je izvajal hkrati v zasebni oskrbi in bolnišnici. Istega leta je postal član deželne zdravstvene komisije. Leta 1887 je prejel naziv cesarskega svetnika, bil pa je tudi sanitetni svetnik. V akademskem krogu je bil ugleden zdravnik, pri katerem se je za samostojno prakso izšolalo veliko mladih zdravnikov s podeželja in iz mesta. Svoje poslanstvo je izvajal z največjim veseljem in največjo humanostjo do svojih pacientov. Skrb za zdravje in reševanje življenj pacientov sta mu bili vedno na prvem mestu. Svoje poslanstvo je neutrudno opravljal še, ko je resno zbolel. Kljub pogostim omedlevicam je zdravil paciente in sodeloval pri operacijah. Svoji praksi se je bil prisiljen odpovedati, ko je zaradi hude bolezni ostal priklenjen na posteljo.

Boj proti zahrbtni bolezni

Dr. Fux je umrl za posledicami želodčnega raka na sobotno jutro v začetku marca 1892 v 69. letu starosti. Pokopan je bil na mestnem pokopališču pri sv. Krištofu.

Njegov grob je danes pozabljen. Po terenskem pregledu sem prišel do zaključka, da njegovega groba ni niti na Žalah niti na spominskem pokopališču Navje.

Leta 1906 so zaradi prenapolnjenosti prenehali pokopavati na starem pokopališču pri sv. Krištofu, ki se je raztezalo od današnje Dunajske ceste pa vse do današnjega spominskega pokopališča Navje v Ljubljani, ki je danes simbolični ostanek tega starega in razprostranjenega pokopališča. Pokopavanja so se začela tedaj na novem pokopališču na Žalah in do leta 1930 je bilo prekopano veliko grobov. Ni jasno, ali je bil grob dr. Fuxa v nekem obdobju premeščen na Žale in postal pozabljen ali pa je ostal pozabljen na nekdanjem starem pokopališču, kjer danes med drugim stoji Gospodarsko razstavišče.

Dr. Fux in prva transfuzija krvi na Slovenskem leta 1875

Sem prvi raziskovalec, ki je samostojno našel podatke o tem, da je prvo uspešno transfuzijo s človeško krvjo na Slovenskem izvedel dr. Fux leta 1875 v času, ko je bil primarij na kirurškem oddelku v stari ljubljanski bolnišnici.

Primarij Fux je svoj edini primer uspešne transfuzije na Kranjskem na kratko predstavil v uglednem češkem medicinskem zborniku, ki sem ga našel, z naslovom »Correspondenzblatt für Böhmen Organ des Vereines deutscher Aerzte in Prag Aerztliches« (Korespondenčni list za Bohemijo, medicinski organ Združenja nemških zdravnikov v Pragi). Robustnemu sedemintridesetletnemu sekaču dreves je hlodovina hudo poškodovala desno nogo. Po previtju noge je bilo bolniku svetovano, da se nemudoma odpravi na zdravljenje v ljubljansko deželno bolnišnico. Namesto da bi bolnik upošteval nasvet, je dovolil, da ga je mesec in pol zdravil nestrokovnjak, neki mazač. Bolnika je zapustil potem, ko so svojci odvili rano in opazili absces (skupek gnoja) ter črve, ki so jedli poškodovano nogo. Tako rekoč se je noga amputirala skoraj sama od sebe. Bolnik je v hudem stanju končno privolil v medicinsko zdravljenje in v ljubljansko bolnišnico je prispel v napol mrtvem stanju. Dr. Fux je po dokončni amputaciji noge in po uspešni sanaciji rane bolniku s transfuzijo človeške krvi rešil življenje.

O transfuziji primarija Fuxa so istega leta poročali v časopisu »Laibacher Zeitung« (nemški časnik na slovenskih tleh). V članku iz leta 1884 z naslovom »Ein Beitrag zur Kochsalztransfusion als Prophylaktikum« (Transfuzija fiziološke raztopine kot profilaktično sredstvo), ki je bil objavljen v dunajskem medicinskem časopisu »Wiener medizinische Wochenschrift«, dr. Fux omenja, da je nekaj let pred tem izvedel dve transfuziji, od katerih je bila prva (1875) uspešna, druga, ki jo je izvedel med letoma 1875 in 1884, pa je bila na žalost usodna ter je zato opustil zdravljenje s transfuzijo krvi.

V knjigi »Ginekologija na Slovenskem od nastanka do 80. let 20. stoletja« ugledni avtor omenja, da so v preteklosti raziskovalci našli članek primarija Fuxa, v katerem je poročal o dveh poskusih transfuzije, katerih uspehi niso bili znani.

Ni pa znano, zakaj raziskovalci, ki so našli članek dr. Fuxa iz leta 1884, niso omenili resničnega podatka, da je dr. Fux dejansko uspešno izvedel eno od dveh transfuzij človeške krvi in da transfuzij ni le poskusil izvesti. Ali je to posledica napačnega prevoda ali česa drugega, ostaja nepojasnjeno.

Do sedaj je veljalo, da je prvo transfuzijo krvi na Slovenskem izvedel ugleden zdravnik dr. Adolf Ramšak leta 1926. Iz pregleda dostopne literature je razvidno, da je dr. Ramšak svojo prvo uspešno transfuzijo izvedel leto pozneje, saj je o tem primeru kot o aktualni novici v časopisu Jutro poročal nadrejeni dr. Ramšaka, primarij Mirko Černič, 14. 5. 1927. Primarij Černič navaja, »da je dr. Ramšak prvo transfuzijo v Sloveniji izvedel 23. 4. 1927 ter da je bolnica popolnoma zdrava odšla domov 9. 5. 1927«.

Danes sta v Sloveniji krvodajalstvo in transfuzijska medicina na najvišjem strokovnem nivoju, za skromne začetke pa je nedvomno zaslužen plemeniti primarij Fux.

Viri:

  1. Archiv der Universität Wien. Kassajournale, R77.59- R77.63.
  2. Archiv der Universität Wien. Studienkataloge MED 15.58).
  3. Archiv der Universität Wien. Rigorosenprotokoll, MED 16.36, p. 73–74.
  4. Herren, P.T. Verzeichnis von ehemaligen Kremsmünster Studenten. Kremsmünster, Austria: Des Gymnasiums Druck von Jos Feichtingers Erben in Linz; 1877.
  5. Internationale Centralblatt für die gesammte praktische Heilkunde sowie für die Gesammtinteressen des M ärztlichen Standes. I Jahrgang. Druck und Verlag von M Engel & Söhne Wien VIII. Auerspergstrasse 5. Wien 1877.
  6. Slovenski narod (7. 3. 1892), letnik 25, številka 54. [internet] [Dostopano 9. julija 2021]. Https://www.dlib.si/. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN: NBN:SI:DOC-IM7EWMIJ
  7. Laibacher Wochenblatt str. 1 – 2.12.03.1892, številka 605. [internet] [Dostopano 11. julija 2021]. Https://www.dlib.si/. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6KDVPESB
  8. Laibacher Zeitung str. 447–448. (7. 3. 1892). številka 54. [internet] [Dostopano 12. julija 2021]. Https://www.dlib.si/. Dostopno na: https://www.dlib.si/ details/ URN: NBN: SI:DOC-UYS29XIC
  9. Zdravniški vestnik str. 14. 22. 12. 1932, letnik 4, številka 8–10. [internet] [Dostopano 14. julija 2021]. Https://www.dlib.si/. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN: NBN:SI:DOC-23FDIHNG
  10. Zgodovinski arhiv Ljubljana. 2021.
  11. Zgodovinski arhiv Ljubljana. SI_ZAL_LJU 10339, Pintarjeva zbirka. TE 2.
  12. Zgodovinski arhiv Ljubljana. SI_ZAL_LJU/0500, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, MF 400.
  13. Zgodovinski arhiv Ljubljana. SI_ZAL_LJU/0504, Mesto Ljubljana, statistični popisi, MF 80 (popis prebivalstva. 1857).
  14. Zgodovinski arhiv Ljubljana. SI_ZAL_LJU/0504, Mesto Ljubljana, statistični popisi, MF 121 (popis prebivalstva. 1880).
  15. Sistory Zgodovina Slovenije. Popisna pola prebivalstva iz leta 1869. [internet] [Dostopano 18. julija 2021]. Https://www.sistory.si/
  16. Sistory Zgodovina Slovenije. Popisna pola prebivalstva iz leta 1890.  Dostopno na:https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-115-Resljeva_ulica-009-04-00279.jpg
  17. Nadškofijski arhiv Ljubljana. 2021.
  18. Arhiv bežigrajske župnije svetega Cirila in Metoda v Ljubljani. 2021.
  19. Fux, F. (1875). Transfusion in Krain. Aerztliches Correspondenzblatt für Böhmen, 1875, p. 230. Dostopno na: https://books.google.si/books?id=fTDRsb5cYQ0C& printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q=fux%20transfusion&f=false [1. april 2021].
  20. Fux, F. (1875). Transfusion in Krain. Laibacher Zeitung, 31. 5. 1875, p. 881. Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XI35OQBK/21d88a28-86a9-4495-8021-f67ecfe60da6/PDF [6. april 2021].
  21. Fux, F. (1884). Kochsalztransfusion als Prophylaktikum. Wiener medizinische Wochenschrift. Nr. 31, 2. 8. 1884, p. 1–2. Dostopno na: https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=wmw&datum=1884&page=479&size=45. [22. junij 2021].
  22. Borisov, P. Ginekologija na Slovenskem od začetkov do leta 1980. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; 1995.
  23. Černič, M. (1927). Prva transfuzija v Sloveniji. Jutro letnik 8, št. 114, str .4. Dostopno na: https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3durn%3anbn%3asi%3adoc-48q5usrh%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25. [22. julij 2021].

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj