Novo odkritje, da celična komunikacija med mišicami in limfnim sistemom igra vlogo pri Dušenovi mišični distrofiji, prinaša tudi obet razvoja novih načinov zdravljenja. Za Dušenovo mišično distrofijo namreč uspešnega zdravila ni, bolniki pa običajno umrejo v zgodnji odraslosti.
Najpogostejša dedna mišična bolezen pri otrocih
Dušenova mišična distrofija (DMD) je najpogostejša dedna mišična bolezen pri otrocih in je posledica bolezensko spremenjenega genskega zapisa v genu DMD, ki se nahaja na X kromosomu. Za bolezen je značilna napredujoča atrofija mišic, ki vodi v popolno izgubo samostojnosti in zgodnjo smrt. Povzroča jo pomanjkanje distrofina, beljakovine citoskeleta. Pri vretenčarjih se distrofin nahaja v membrani mišičnih vlaken in je pomemben za krčenje mišic. Ima daljnosežne, zapletene učinke tudi na ne-mišična tkiva in organske sisteme.
Proteomika omogoča prepoznavanje specifičnih proteinov
V zadnjih letih so raziskovalci iz Fiziološkega inštituta Univerze v Bonnu odkrili, da Dušenova mišična distrofija povzroča spremembe v nizu beljakovin v številnih organih, vključno s srcem, možgani, ledvicami in jetri, pa tudi v slini, serumu in urinu. “Proteomika je zanesljiva in učinkovita analitična metoda za prepoznavanje proteinov, značilnih za različne bolezni. Med njimi je tudi Duchennova mišična distrofija. Prinašajo informacije o njihovem poteku bolezni, možnih terapevtskih ciljih in učinkovitosti terapevtskih posegov,” pravi prof. dr. Dieter Swandulla iz Univerze v Bonnu, prvopodpisani avtor prihajajoče objave in vodja raziskovalne skupine.
Vranica, skleletne mišice in distrofin
Swandulla in ekipa so uporabili proteomiko pri miših in odkrili, kako skeletne mišice in vranica vplivajo druga na drugo zaradi pomanjkanja distrofina. Vranica igra ključno vlogo pri imunskem odzivu. Zagotavlja razmnoževanje limfocitov, hrani pa tudi imunske celice monocitnega tipa ter odstranjuje izrabljene rdeče krvne celice. Pri miših z Dušenovo mišično distrofijo so prvič dekodirali celotni nabor beljakovin v vranici. “Obolele miši so pokazale številne spremembe v proteomskem “podpisu” v primerjavi z zdravo kontrolno skupino,” pravi prof. Kay Ohlendieck iz Univerze Maynooth.
Poleg tega so odkrili tudi krajšo obliko distrofina (DP71), ki se sintetizira kot beljakovina v vranici. “Na to varianto distrofija očitno ne vpliva, ker se pri miših Duchenne pojavi nespremenjena. Se pa število beljakovin v vranici drastično zmanjša zaradi izgube dolge oblike distrofina. V to skupino spadajo tudi beljakovine, ki sodelujejo pri prenosu lipidov in metabolizmu ter pri imunskem odzivu in vnetnih procesih,” pojasnjuje Swandulla.
Sekundarni učinki na limfni sistem
Študija tudi potrjuje, da izguba dolge oblike distrofina v skeletnih mišicah očitno povzroča sekundarne učinke na limfni sistem. Raziskovalci poudarjajo, da mehanizmi vnetnih procesov, ki se pojavijo med Dušenovo mišično distrofijo, zaslužijo posebno pozornost. So namreč pomembna značilnost degeneracije mišičnih vlaken in prispevajo k napredovanju bolezni. Swandulla je prepričan, da bi “specifične interakcije pomanjkanja distrofina z imunskim sistemom lahko odprle nove terapevtske pristope.”
Izvirno objavo v celoti najdete TUKAJ.
