HIV – o testiranju, preprečevanju in o najsodobnejšem zdravljenju

Avtor: Sanja Vilfan Švajger

Slovenija ostaja država z nizko incidenco okužbe s HIV (16–27 okuženih na 1,000.000 prebivalcev), ki se v zadnjih 10 letih zvišuje, a je epidemija še vedno majhnih razsežnosti, saj gre za manj kot eno okužbo na tisoč prebivalcev. To število je lahko posledica dejanskega nizkega števila okuženih oseb ali večjega števila neprepoznanih okužb. 

Značilno je, da je med ugotovljenimi okužbami še vedno visok odstotek pozno ugotovljenih okužb (> 40 %). Ker je neprepoznana okužba smrtna bolezen, njeno prepoznanje pa je povezano z uspešnim zdravljenjem, je zelo pomembno pomisliti na okužbo s HIV in jo potrditi. Še posebej moramo biti pozorni na skupine ljudi, pri katerih bolezen najpogosteje ugotovimo (npr. MSM), poudarja povedal prof. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.

»Na področju ozaveščanja o okužbi z virusom HIV smo naredili veliko: izboljšali in razširili smo diagnostično testiranje na HIV in usmerjeno testiranje ključnih skupin ter zgodnejše zdravljenje. Na voljo imamo zanesljive podatke, da zdravljenje preprečuje širjenje virusa, in raziskave o potencialni koristnosti profilakse pred izpostavitvijo za osebe, katerih vedenje pomeni veliko tveganje. Letos tako prvič pričakujemo upad števila oseb, okuženih s HIV,« je povedal sogovornik.

Bolezen obravnavajo tudi številni drugi specialisti

Okužba s HIV ni bolezen, s katero naj bi se ukvarjal le infektolog, ampak imajo pri preventivi in tudi v poznejši obravnavi osebe s HIV pomembno vlogo poleg infektologov, epidemiologov, mikrobiologov tudi drugi specialisti, med katerimi imajo posebno mesto specialisti družinske medicine. Prav tako pa so za uspeh pomembni strokovnjaki s področja sociologije, antropologije in psihologije, brez katerih si danes ne moremo predstavljati učinkovite preventive.

Zakaj je v razvitem svetu vse več okužbe s HIV – paradoks HIV/aids

»V Sloveniji, enako kot drugje v razvitem svetu, je v skupini MSM nesorazmerno veliko okužb s HIV v primerjavi z drugimi ključnimi skupinami pa tudi pojavnost novih okužb se v tej populaciji nesorazmerno povečuje. Gre za t. i. paradoks HIV/aids: več kot vemo o virusu in uspešnejši kot smo pri zdravljenju, težje je učinkovito posegati v širjenje virusa, predvsem v tej ključni skupini. Predvsem zaradi možnosti učinkovitega zdravljenja in zamenjave generacij (dandanes izpostavljene osebe v nasprotju z osebami v osemdesetih in devetdesetih letih nikoli niso osebno doživele najhujših učinkov aidsa in smrtnega strahu) ljudje zavestno in podzavestno opuščajo uporabo kondoma,« razloži prof. Tomažič.

»Zdi se, da se v populaciji MSM ponovno pojavljajo vzorci vedenja izpred epidemije. Posameznik je vse bolj izpostavljen okužbi tudi zaradi vse bolj preprostih načinov spoznavanja partnerja, gre za specializirane aplikacije/posebna socialna omrežja za MSM, dostopna na mobilnih telefonih, kot so Planet Romeo, Grindr, Scruff pa tudi Instagram ter Facebook idr. V večjih krajih je mogoče zaznati pojav »kemseks zabav« (eno- ali večdnevnih) na način druženja med seboj bolj ali manj anonimnih oseb, ki se dogovarjajo »on-line«, po spletu oziroma telefonskih aplikacijah. Zaradi učinka drog in zmanjšane prištevnosti za spolne odnose, ki trajajo dlje časa (pod učinkom drog se čas navidezno ustavi) in so bolj grobi, pa tega udeleženi (zaradi »zadetosti«) niti ne zaznajo; povečana je možnost poškodb sluznic in s tem tudi večja možnost prenosa spolno prenosljivih obolenj. Prav tako se v kratkem časovnem obdobju zgosti več odnosov z različnimi partnerji, saj zaradi učinka drog osebe lažje sodelujejo v situacijah, ki so zanje sicer neobičajne. Vpliv ima tudi stigma, ki je v povezavi s HIV/z aidsom še vedno zelo velika: ljudje se bojijo, da bodo pri njih odkrili HIV, da bi bili zaradi tega zaznamovani v svoji skupnosti in širše, da bi se razvedelo za njihovo bi- ali homoseksualnost. Vse to osebe odvrača od testiranja in zdravstvenega nadzora. Ti temeljni vzroki vse bolj otežujejo preventivo in širijo pojavnost tudi drugih SPO, ki – kadar niso zdravljene – še dodatno povečujejo možnost prenosa virusa,« opozarja prof. Tomažič in poudari, da je še vedno eno temeljnih vprašanj, kako in s kakšnimi učinkovitimi informacijami priti do ogroženih posameznikov ter katere strukturne ukrepe bi morali v družbi še razviti, da bi posegli v to socialno-psihološko dinamiko današnjega časa. Treba je tudi usposobiti izvajalce teh ukrepov, ki so v večini nevladne organizacije, in jim zagotoviti razmere, potrebne za njihovo uspešno delo.

»Buddy« pomaga v stiski

Nova dejavnost v NVO je tudi program »Buddy« za osebe, ki izvejo svojo HIV-diagnozo. Program nudi vrstniško podporo, kar zmanjšuje psihosocialno izoliranost in stiske oseb v prvem letu po diagnozi. 

Pri odkrivanju okuženih imajo vse pomembnejšo vlogo nevladne organizacije (NVO) in skupnostni delavci, ki poleg ozaveščanja skrbijo tudi za testiranje v skupnosti.

Testiranje po vsej Sloveniji

V Sloveniji obstaja veliko mest, na katerih izvajajo testiranje (Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Slovenj Gradec, Kranj, Nova Gorica, Izola, Koper, Ptuj, Murska Sobota). Brezplačno testiranje v breme ZZZS je mogoče v zdravstvenih domovih, pri zasebnih zdravnikih oziroma izvajalcih s koncesijo, v socialnovarstvenih zavodih, ki so sami izvajalci splošne ambulante oziroma otroškega ali šolskega dispanzerja, ter v bolnišnicah s programi splošnih ambulant, v ginekoloških dispanzerjih, ginekoloških ambulantah, ambulantah za bolezni dojk in zdravljenje borelioze.

Zaščita prej in potem

Kljub številnim raziskavam cepiva proti okužbi s HIV (še) ni. Najpomembnejša je temeljna preventiva s promocijo zdrave spolnosti, dosledne uporabe kondoma in rednega testiranja na SPO, predvsem v skupini oseb z visokim tveganjem (MSM). Pri preprečevanju prenosa okužbe je tako predvsem pomembno pogosto testiranje na SPO in profilaksa pred izpostavitvijo (angl. Pre-Exposure Prophylaxis, PrEP). PrEP je pomemben nov način preprečevanja okužbe s HIV, ki počasi prihaja z raziskovalnega področja v vsakdanje življenje; gre za t. i. »kemični kondom«, ko neokužena oseba poleg priporočil o varni spolnosti zaščitno prejema PRZ (tenofovir/emtricitabin) in mora biti pod nadzorom zdravnika. Kadar je že prišlo do nezaščitenega spolnega odnosa s HIV-pozitivno osebo ali osebo, pri kateri je okužba zelo verjetna, je mogoča zaščita po izpostavitvi (angl. Postexposure Prophylaxis, PEP). Oseba dobi 4-tedensko profilakso s kombinacijo treh zdravil. PEP je treba začeti čim prej po izpostavitvi, najbolje v prvih 24 urah; še sprejemljivi interval je 72 ur.

Od peščice zdravil do ene tablete dnevno 

Profesorja Tomažiča smo povprašali tudi o sodobnih pristopih v zdravljenju oseb, okuženih s HIV, in kako so se terapije spremenile iz (nekdaj) koktajlov s 15 ali z več tabletami dnevno pa vse do ene ali dveh tablet dnevno. »Gre za neprimerno preprostejše zdravljenje; številni prejemajo eno ali dve tableti dnevno, le redko več. Gre za zelo prijazne režime jemanja za osebe s HIV-om, ob tem pa so terapije tudi dobro prenosljive, tudi dolgoročno je manj neželenih učinkov. Vse omenjeno gotovo prispeva k dobri adherenci,« razloži sogovornik in doda, da »smo v evropskem povprečju ter primerljivi s Švicarji in Švedi. Ko bolnika spoznamo, ga zelo dobro povežemo, zadržimo v sistemu in učinkovito zdravimo.«

Med letoma 2006 in 2015 je bilo v Sloveniji prijavljenih skupaj 442 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. Letno število prijavljenih primerov se je gibalo od (najmanj) 33 v letu 2006 do (največ) 55 v letu 2011. 

Izstopa število prijavljenih novih diagnoz okužbe s HIV v kategoriji MSM – statistika zaznava kar 300 primerov (68 %).

 

Vir: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa po ZZPPZ, 10. 5. 2016

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj