Prijetno si je vzeti čas za oddih zunaj, se sprehoditi po travniku, pašniku ali zaviti v gozd in se pri tem tudi zdravo nahraniti.
Regrat
Regrat (lat. Taraxacum officinale) velja za ponarodelo divjo rastlino, včasih je bil znan tudi kot jajčar, otavčič, mleček, žolten. Sodi med zdravilne zeli, ki delujejo na organizem krepčilno, in je ena redkih vrst, ki vsebujejo polisaharid inulin – obliko rezervne hrane. Ta v koreninah ali gomoljih rastlin iz družin radičevk in nebinovk nadomešča škrob in ima izjemno prehransko ter funkcionalno vrednost. Grenčine, ki jih vsebuje, so blagodejne za želodec in črevesje, kot diuretik pa je priporočljiv tudi pri težavah s sečili. Regratovi izvlečki spodbujajo delovanje jeter, preprečujejo nastajanje žolčnih kamnov, odpravljajo zaprtost in čistijo kri. Sveži regratovi listi vsebujejo veliko železa in vitamina C, kar je kot nalašč najboljša uvertura v premagovanje pomladne utrujenosti. Kot medovita rastlina je cenjen tudi med čebelarji, zlasti njegov cvetni prah, kot tudi izrazito rumen in gost med, ki hitro kristalizira.
Kopriva
Po mnenju mnogih strokovnjakov za divjo prehrano veljata velika in mala kopriva od zdravilnih zeli za eno najbolj zdravih živil. Kopriva (lat. Urtica dioica) je izjemno bogata z rudninami, še posebej s kalcijem in železom, poleg rudninskih snovi pa vsebuje tudi veliko beljakovin. Zaradi zdravilnih učinkovin in hranljivosti je pomembna zlasti pri neuravnoteženi rastlinski prehrani, na organizem pa deluje tako krepčilno kakor tudi izboljšuje krvno sliko. Nepogrešljiva je na pomladanskem jedilniku, kjer nam popestri obroke bodisi kot koprivna špinača, juha, lahko pa se jo uporabi tudi za pripravo hranljivih zavitkov.
Čemaž
Čemaž (lat. Allium ursinum L.) je vrsta trajnega zelišča, ki ima v zemlji podolgovato čebulico, s prosojnimi in tankimi, belimi luskolisti. Iz nje spomladi poženeta le dva dolgopecljata suličasta lista, med njima pa je golo, pokončno in robato cvetno stebelce. Veliki snežno beli cvetovi zvezdastih oblik se razcvetijo v maju in juniju. Če ne drugače, čemaž v naravi prepoznamo po značilnem vonju, ki spominja na česen, največkrat v gozdu ali na gozdni jasi. Znan je po izjemnem očiščevalnem delovanju; očiščuje organizem in kri, pripomore k uravnavanju krvnega pritiska in holesterola, priporočajo ga celo zoper aterosklerozo, pa tudi osebam, ki imajo težave s prebavnimi motnjami (diareja, slaba prebava, vetrovi, proti glistavosti). Vsekakor pa velja velika previdnost pri nabiranju, saj niso redki primeri, ko so ljudje čemaž zamenjali s strupeno belo čmeriko in jesenskim podleskom!
Šparglji
V četverici divjih pomladnih rastlin, ki so po svoji priljubljenosti postale del naših jedilnikov, nikakor ne gre prezreti špargljev ali belušev (lat. Asparagus officinalis). Glavna učinkovina, zaradi katere jim pripisujemo zdravilno delovanje je zlasti asparagin, ki je v rastlinskih kalčkih. Ta spodbuja delovanje ledvic in pospeši izločanje urina. Prav tako so šparglji bogati z vitamini (A, B, C in E), folno kislino, vsebujejo fosfor, žveplo, kalcij, magnezij, železo, baker, cink, mangan, fluor, jod, pa tudi balastne snovi, ki spodbujajo presnovo in delovanje debelega črevesa. Pri zdravem človeku dnevno uživanje špargljev ne predstavlja nobenega tveganja, nekoliko več previdnosti pa je potrebne pri ljudeh, nagnjenih k ledvičnim kamnom, in posameznikih s povečano vsebnostjo sečne kisline.
