Ena od največjih in najbolj življenjsko nevarnih posledic okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 je tako imenovana tiha hipoksija. Gre za stanje, ko raven kisika v telesu postane nenormalno nizka, kar lahko nepopravljivo poškoduje vitalne organe. Po zaslugi računalniških modelov in primerjav z resničnimi podatki o pacientih so biomedicinski inženirji Univerze Vermont začeli prepoznavati, zakaj se to dogaja.
Kombinacija različnih bioloških mehanizmov
Nekateri bolniki s koronavirusom so imeli tako nizko raven kisika v krvi, da so jo zdravniki ocenili kot nezdružljivo z življenjem. Kljub temu so funkcionirali skoraj normalno, pregled pljuč pa je pokazal malo ali nič znakov nenormalnosti. “Nismo vedeli, kako je to fiziološko sploh mogoče,” priznava Bela Suki, profesorica biomedicinskega inženirstva. Vodila je ekipo, ki je skušala razložiti, kako in zakaj pljuča prenehajo dovajati kisik v krvni obtok. Njihova raziskava, objavljena v Nature Communications, razkriva, da tiho hipoksijo verjetno povzroča kombinacija različnih bioloških dejavnikov, ki se istočasno pojavijo v pljučih bolnikov s covid-19.
Saturacija kisika pod 92 % znak za alarm
Pljuča opravljajo življenjsko dolžnost: zagotavljajo kisik vsaki celici v telesu, ko vdihnemo, in nas ob vsakem izdihu osvobodijo ogljikovega dioksida. Zdrava pljuča ohranjajo delež kisika v krvi (saturacijo) med 95 in 100 odstotki. Če se saturacija kisika spusti pod 92 odstotkov, to povzroča zaskrbljenost in je pri covid -19 indikacija za sprejem v bolnišnico ter dodajanje kisika. Za primerjavo: po intenzivnem anaerobnem treningu – na primer po 1000 metrih veslanja ali enournem pohodu v hrib »na polno« raven kisika v krvi pade na 85 odstotkov, lahko celo manj.
Omejevanje pretoka krvi v poškodovano tkivo
Raziskovalci so najprej preučili, kako covid -19 vpliva na sposobnost pljuč, da uravnavajo, kam bo tekla kri. Če deli pljuč zaradi okužbe ali okvare ne “zberejo” več dovolj kisika, se na teh območjih žile stisnejo. To je pravzaprav dobro, saj sili kri, da teče skozi zdravo in polno operativno pljučno tkivo, polno kisika, ter nato zaokroži po vsem telesu. Predhodni klinični podatki pa kažejo, da pljuča nekaterih bolnikov s covid-19 sposobnost omejevanja pretoka krvi v že poškodovano tkivo. Krvne žile v njem se namesto, da bi se – kot je običajno v takih primerih, skrčile, se v želji “počrpati” več kisika še razširijo. Gre za pojav, ki ga je z diagnostičnimi metodami težko zaznati. Preverili so ga na računalniškem modelu pljuč kovidnega bolnika in potrdili: pretok krvi skozi prizadete dele pljuč je resnično veliko večji od običajnega.
Covid-19 poruši prenos kisika
Nato so preučili, kako, strjevanje krvi vpliva na pretok krvi v različnih predelih pljuč. Namreč: ko se sluznica krvnih žil vname, lahko v pljučih nastanejo majhni krvni strdki. Ugotovili so, da covid-19 poruši normalno razmerje pretoka zrak – kri v pljučih. To se sicer dogaja pri številnih boleznih dihal, na primer pri astmi. Težava pri covid-19 pa je, da se neusklajenost dogaja v delih pljuč, ki se na pregledih (CT, RTG, MRI) ne zdijo poškodovani ali nenormalni. “Z boljšim razumevanjem osnovnih mehanizmov bi se lahko zdravniki pri bolnikih s covid-19 lahko bolj utemeljeno odločali za uporabo skrajnih ukrepov, kot sta dodajanje kisika in umetno predihavanje,” so prepričani raziskovalci. Pri slednjem pogosto uporabljajo tako imenovano prone position: bolnika na respiratorju obrnejo na trebuh, ker naj bi tak položaj izboljšal prehod kisika v kri.
Povezavo do raziskave najdete TUKAJ.
