Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da bakterije postanejo odporne na prihodnja zdravljenja. Če bomo antibiotike tako pogosto uživali, se lahko namreč vrnemo v čas pred antibiotiki, ko so bile običajne bakterijske okužbe smrtno nevarne. Antibiotiki niso bomboni – pomembno je njihovo načrtno in zmerno uživanje!
Prof. dr. Bojana Beović, specialistka infektologije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.Foto: Bor Dobrin
Prof. dr. Bojana Beović, specialistka infektologije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ki je tudi vodja Komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji, pravi, da se bakterije za svoje preživetje in obstoj borijo proti različnim snovem in med njimi so tudi antibiotiki. »S prvo uporabo antibiotikov se je zato začela pojavljati tudi njihova odpornost. Vedno več je bolnikov, ki so zaradi zdravljenja osnovnih bolezni bolj dovzetni za okužbe, zato se povečuje uporaba antibiotikov, s tem pa ugotavljamo, da se je povečalo tudi število odpornih bakterij.« Mrvič Tatjana, dr. med., iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana se strinja in dodaja, da gre za naravni in neizogibni pojav, ki je nastal zaradi povečane in pretirane uporabe antibiotikov. »Zelo je pomembno, da smo pri antibiotikih čim bolj natančni, saj posledično uspešneje zdravimo, kar pomeni, da z antibiotiki ustvarjamo čim večjo korist in delamo čim manjšo škodo.«
Najpogosteje bakterija tvori encim, ki lahko razgradi antibiotik, ki je potem neučinkovit ali pa spremeni svoje vezavno mesto, na katero bi se moral vezati antibiotik. Bakterija lahko spremeni tudi oboje ali izdela tako imenovane črpalke, ki črpajo hranilne snovi iz celic.
Kako imunost na bakterije vpliva na naše življenje
Poznamo dve osnovni vrsti odpornosti proti antibiotikom. Prva vrsta je prirojena ali naravna, primarna odpornost, ki je značilna za določeno bakterijsko vrsto. Pri tej vrsti so vse bakterije odporne proti določenemu antibiotiku, zato na to naravno odpornost niti nimamo vpliva. Druga vrsta odpornosti pa je pridobljena oziroma sekundarna odpornost. Slednja se pogosto razvije v okolju in najpogosteje v stiku z antibiotikom, trdi Helena Ribič, dr. med., spec. klin. mikrob., iz Centra za medicinsko mikrobiologijo v NLZOH. »Odpornost bakterij je posledica različnih mehanizmov, ki jih razvijejo bakterije. Najpogosteje bakterija tvori encim, ki lahko razgradi antibiotik, ki je potem neučinkovit ali pa spremeni svoje vezavno mesto, na katero bi se moral vezati antibiotik. Bakterija lahko spremeni tudi svoje oboje ali izdela tako imenovane črpalke, ki črpajo hranilne snovi iz celic. Na sekundarno odpornost lahko vplivamo z racionalno in smiselno uporabo antibiotikov.« V takšnem primeru je treba zamenjati antibiotike; sočasno sta daljša zdravljenje okužb in hospitalizacija, dolgotrajnejša je odsotnost z dela, pogosti so zapleti, nezadovoljstvo pacientov, povečajo se stroški zdravljenja kot socialno-ekonomsko breme za družbo. Izrecne primere okužb v bolnišnici osamijo, kar bolnike dodatno potre.
Kakšna je celokupna raba antibiotikov v Sloveniji
Prof. dr. Milan Čižman iz Komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji navaja, da je celotna raba antibiotikov tako imenovana vsota vseh antibiotikov, vseh skupin v ambulantah in bolnišnicah. Da smo bili v Sloveniji leta 2019 po raziskavah Evropskega centra za preprečevanje nalezljivih bolezni pri ambulantni uporabi na 6. mestu ter na 9. pri bolnišnični rabi v 25 državah. Najbolj varčna pri predpisovanju zdravil je Nizozemska, najmanj pa Grčija. Velika raba zdravil v državi povzroči večjo stopnjo odpornosti na bakterije, kjer je manj zdravil, je tudi manjša odpornost. Seveda je izredno pomemben dejavnik tudi to, kako v državah skrbijo za preprečevanje bolnišničnih okužb ter kako se bakterije širijo med seboj. Poleg celotne uporabe ima pomembno funkcijo tudi struktura uporabe. Zadnja leta v Sloveniji zmerno povečujemo rabo zdravil, vendar smo sprejeli sklep, da bomo znižali rabo antibiotikov ambulantno za 20 %, bolnišnično pa za 10 %. Čižman poudarja, da bo treba še veliko narediti, če bomo želeli z natančnimi diagnozami racionalizirati rabo antibiotikov.
V 80 % antibiotike predpisujejo splošni zdravniki družinske medicine, potem specializanti, potem pediatri itd. Druga skupina so zobozdravstveni delavci.
Kakšne so strategije za prihodnost
Bojana Beović navaja, da so lansko leto v Sloveniji prejeli strategijo, ki naj bi spretneje obvladovala predpisovanje antibiotikov in tudi mikrobno odpornost. »Zadali smo si cilje o omejitvi uporabe antibiotikov. Končni cilj je namreč manjša odpornost na bakterije in ustrezno zdravljenje. Če govorimo o pojmu kakovostne zdravstvene obravnave, smo ugotovili, da ne vlagamo dovolj denarja v izboljšave, kot na primer na Švedskem. V prihodnje bo treba prevzeti bolj sistematičen pristop: kar je na eni strani intenzivnejši nadzor v bolnišnicah, domovih, na drugi strani pa izobraževanje študentov, javnosti ter vseh zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo pri zdravljenju. Pomembno je tudi sodelovanje zdravstvenih strokovnjakov na globalni ravni.«
Če bomo antibiotike tako pogosto uživali, se lahko namreč vrnemo v čas pred antibiotiki, ko so bile običajne bakterijske okužbe smrtno nevarne. Antibiotiki niso bomboni – pomembno je njihovo načrtno in zmerno uživanje!
Izobraževanje zdravnikov in laične javnosti
Čižman omenja, da je zagotovo ključni napredek v javnem zdravstvu smiselna uporaba zdravil. »Pomembno je izobraževanje na primarnem nivoju. V 80 % antibiotike predpisujejo splošni zdravniki družinske medicine, potem specializanti, potem pediatri itd. Druga skupina so zobozdravstveni delavci. Vse skupine je treba redno in predvsem kontinuirano izobraževati o delovanju in smiselni uporabi različnih antibiotikov. Tudi mediji igrajo pomembno vlogo pri izobraževanju javnosti ter imajo lahko vpliv na posameznike pri izbiri antibiotikov.« Beovićeva poudarja, naj bolnik vselej upošteva zdravniška navodila, hkrati pa ne izpušča odmerkov, saj to povečuje možnosti okužb, bakterije se hitreje razmnožujejo, zdravljenje je manj uspešno.
Upoštevajmo zdravnikova navodila
Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, ki se pri svoji bolezni spoprijema s težavami odpornosti bakterij na antibiotike, poudarja, naj posameznik upošteva zdravniška navodila. »Antibiotike je treba jemati premišljeno, strokovno, po navodilih zdravnika, ki pozna pacienta, ki ima določeno kronično vnetje, kot tudi zdravilo in medsebojne učinke vseh zdravil.«
Odpornost bakterij se med ljudmi ne deduje. Bakterije, ki se uspešno širijo med ljudmi, so razvile sposobnost preživetja v določenem okolju. Prenašajo se s stikom, tekočinami, predvsem pa v zdravstvenem okolju. 90 % bakterij nam v stiku ne škoduje, v določenih primerih pa bakterija vstopi in tudi izstopi iz telesa. Če smo zdravi, imunsko odporni, vitalni, nam bakterije v širšem ne bodo škodovale. Drugače je, kadar imamo kronično bolezen ali že jemljemo biološka zdravila ter smo bolj dovzetni za razne kronične okužbe. Najboljša preventiva je seveda skrbna osebna higiena in dvig izobraženosti o delovanju različnih antibiotikov, so sklenili na posvetu.
