Pri vsakem desetem se bo kirurška rana okužila

Okužbe kirurške rane predstavljajo kar 20 % vseh bolnišničnih okužb v Sloveniji.

Kar dobro desetino operiranih ljudi po kirurškem posegu doleti okužba kirurške rane, te okužbe pa predstavljajo dvajsetodstotni delež vseh bolnišničnih okužb. Foto: Bigstock

Za preprečevanje in boljše obvladovanje bi morali nujno vpeljati poenotene ukrepe ter register okužb kirurške rane, sta ključni sporočili spletnega strokovnega srečanja Preprečevanje okužb kirurške rane v abdominalni kirurgiji, ki sta ga pripravila Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo in Zavod Med.Over.Net.

Kar dobro desetino operiranih ljudi po kirurškem posegu doleti okužba kirurške rane, te okužbe pa predstavljajo dvajsetodstotni delež vseh bolnišničnih okužb. Ker narašča število operiranih ljudi, zlasti starejših, in ker narašča tudi pojavnost mikroorganizmov, ki so odporni na antibiotike, je nujno, da število okužb kirurške rane skušamo kar najbolj znižati. 

Omenjeni odstotek se zdi presenetljivo visok, zlasti ker vemo, da so kirurška dvorana in vsi instrumenti, materiali in oblačila, ki se med operativnimi posegi uporabljajo, bodisi sterilni bodisi morajo upoštevati izredno visoke standarde čistoče. Pa je vendar podatek pravi. Če vemo, da se populacija stara, zaradi česar narašča število različnih bolezni in s tem tudi število kirurških posegov, če vemo, da je vse več imunokompromitiranih bolnikov in temu dodamo še neugodno dejstvo, da vse več bakterij postaja odpornih na antibiotično zdravljenje, imamo hitro postavljene ugodne pogoje za razrast vsakovrstnih bolnišničnih okužb, vključno z okužbo kirurške rane.

Za polovično zmanjšanje okužb

»Okužba kirurške rane je velik problem tako za bolnika kot tudi zdravstveni sistem. Vsaka okužba kirurške rane je lahko za bolnika ogrožajoča. V najboljšem primeru bo zdravljenje trajalo nekoliko dlje, v najslabšem primeru, kar je k sreči še vedno izredno redko, pa lahko bolnik zaradi okužbe kirurške rane tudi umre. To je velika obremenitev za zdravstveni sistem, ki pa se je ne pacienti ne zdravstveno osebje ne zavedajo dovolj. V razvitem svetu obstajajo posebne službe na ravni države, ki se ukvarjajo samo s temi okužbami, tako z njihovim ugotavljanjem kot tudi preprečevanjem,« pojasnjuje doc. dr. Bojan Krebs z oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Maribor, eden od pobudnikov srečanja ter tudi soavtor slovenskih smernic in priporočil za preprečevanje teh okužb. Dodaja, da so za preprečevanje teh okužb (kot tudi vseh preostalih bolnišničnih okužb) odgovorni tako zdravstveno osebje kot pacienti, ki prihajajo na operativni poseg.

Soorganizator simpozija in soavtor omenjenih slovenskih smernic in priporočil, pripravljenih na podlagi smernic, ki jih je izdala Svetovna zdravstvena organizacija, doc. dr. Blaž Trotovšek s Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana pa je opozoril, da lahko z uporabo z dokazi podprtih strategij preprečevanja okužbe kirurške rane zmanjšajo njihovo število za polovico. »Morajo postati del programov nadzora nad kakovostjo kirurških posegov z namenom, da izboljšamo varnost pacientov in tudi rezultate dela. Skrb za to področje je izrazito timsko delo, vsaka ustanova pa bi morala imeti ne le jasne protokole za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb, temveč tudi ažurne podatke o številu, vrstah in pogostosti bolnišničnih okužb, vključno z okužbami kirurške rane. Tak register bi bil ne le potreben, temveč nujen, saj so izboljšave in ustrezno ukrepanje mogoči le, ko imamo v rokah prave podatke. S tem simpozijem smo želeli narediti korak v smeri, da bi motivirali osebje v vseh naših bolnišnicah za akutno oskrbo bolnikov, da bi se nam pridružili v prizadevanjih za zmanjšanje pojavnosti okužb kirurške rane.« 

Kot še pravita kirurga, je treba v dogovoru z vsemi oddelki splošne in abdominalne kirurgije pri nas preveriti učinkovitost svežnja z dokazi podprtih ukrepov za preprečevanje okužbe kirurške rane in v nadaljevanju tudi preveriti, kako učinkovito se izvajajo. 

NIJZ z mrežo za epidemiološko spremljanje okužb v bolnišnicah

Kot je povedala izr. prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se v Sloveniji oblikuje mreža za epidemiološko spremljanje okužb v bolnišnicah. Na simpoziju je predstavila rezultate raziskave, v kateri so v letih 2013–2016 spremljali pojavnost okužb kirurške rane po operacijah odstranitve žolčnih kamnov v treh različnih slovenskih bolnišnicah. Vključenih je bilo 620 bolnikov, »skupna ocena pojavnosti okužb kirurške rane za to obdobje pa je bila 6,8 okužbe na tisoč bolniško oskrbnih dni po operaciji. Referenčna vrednost za države EU in evropskega gospodarskega prostora v obdobju 2013–2014 je bila 1,5 okužbe kirurške rane na tisoč bolniško oskrbnih dni po operaciji. Povprečje za države EU in evropskega gospodarskega prostora je bilo 1,4 okužbe. Ugotovili smo, da sta imeli dve od treh slovenskih bolnišnic iz naše raziskave višje povprečje okužb, kot je znašal 90. percentil za Evropo! Ugotovili pa smo lahko tudi razveseljivo dejstvo, in sicer tista bolnišnica, ki je v raziskavi sodelovala vsa tri leta, je uspela znižati pojavnost z 9,8 okužbe kirurške rane v letu 2013 na bolj sprejemljivih 2,8 okužbe. To je še en jasen dokaz, da epidemiološko spremljanje okužb kirurške rane vsekakor vpliva na znižanje njihove pojavnosti.« 

Splošna bolnišnica Izola je ena od bolnišnic, ki je pristopila k projektu spremljanja okužb kirurške rane leta 2013. Kot je povedal asist. Tomaž Jakomin, spec. abdominalne kirurgije, je »v projekt vključen samo abdominalni oddelek, letni strošek, ki ga bolnišnica financira sama, je okoli tri tisoč evrov. Nosilec in pobudnik projekta je zdravstvena nega. Projekt, katerega najpomembnejši element je zagnanost, je dvosmerni, pri čemer se informacije o stanju okužbe kirurške rane pretakajo iz bolnišnice na primarno raven zdravstva in obratno. Bistvo našega projekta je spremljanje okužb kirurške rane s fotografijo in telemedicino, s čimer je omogočeno lažje sledenje bolniku in dogajanju s kirurško rano in splošnim stanjem bolnika. Na ta način smo kar precej zmanjšali število prezgodnjih kontrol v ambulantah in istočasno olajšali odločanje zdravnikom na primarni ravni, oni pa nam; v resnici gre za dvosmerno izobraževanje.«

Previdnost pri antibiotični zaščiti

Med pomembnejšimi dejavniki preprečevanja okužb kirurške rane je tudi antibiotična zaščita pred posegom. Pri njej je treba upoštevati vrsto dejavnikov, predvsem pa je treba imeti ves čas pred očmi, da antibiotična zaščita kirurških bolnikov traja kratek čas, a zaradi visokega števila kirurških posegov v naših bolnišnicah pomembno prispeva k skupni porabi antibiotikov in ima posledično kar pomemben vpliv na mikrobno odpornost, ki postaja vse večja težava, s katero se srečujejo v zdravstvu, je povedala prof. dr. Bojana Beović, spec. infektologinja, z UKC Ljubljana. Dodala je še, da je bil »idealni antibiotik za preprečevanje okužb kirurške rane opredeljen že pred vrsto leti. Njegove glavne lastnosti so, da mora delovati proti mikroorganizmom, ki lahko povzročijo okužbo rane, doseči mora želeno terapevtsko koncentracijo, po možnosti v enem samem odmerku in ga apliciramo že skupaj z anestezijo, nima neželenih učinkov, ne součinkuje na druga zdravila in ne povzroča mikrobne odpornosti. Ker so kirurški posegi v naših bolnišnicah pogosti, mora biti tudi cenovno dostopen.«

Preprečevanje okužb je odvisno od zdravstvenega osebja in pacienta

Simpozija se je udeležila tudi prof. dr. Marja A. Boermeester, spec. abdominalne kirurgije, z Amsterdam Medical Centre. Med drugim je poudarila pomen dobre predoperativne priprave pacientov, saj raziskave namreč kažejo, da je vzrok za nastanek in razvoj okužbe kirurške rane kar v polovici primerov na strani pacientov, v okoli 30 % jo povzroči osebje, v 20 % pa so vzroki v drugih dejavnikih. Prav z dobro predpripravo pacientov na poseg lahko preprečimo polovico zapletov po operaciji. Pri tem so poleg dobrega načrtovanja samega kirurškega posega in dobre tehnike še zlasti pomembni ukrepi, med katere sodijo »ureditev vseh kroničnih bolezni, zlasti sladkorne bolezni ter antikoagulantne in imunosupresivne terapije, opustitev kajenja, vsaj v času pred operacijo in v času okrevanja, znižanje previsoke telesne teže in primerna prehranjenost organizma.« 

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj