Trajalo je leto in pol, da so raziskovalci Univerze Birmingham v sedmih bolnišnicah zbrali več kot 20 tisoč muh, uši, mravelj, os, čebel in moljev. Zbirali so jih v različnih delih bolnišnic: v kuhinjah in jedilnicah, shrambah, čakalnicah, bolniških sobah, prostorih za osebje, ambulantah… Insekti so bili posebej pogosti spomladi in jeseni.
Bolnišnične okužbe nastanejo zaradi izpostavljenosti postopkom diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege in rehabilitacije v bolnišnicah. Veljajo za enega večjih javno zdravstvenih problemov v svetu, Evropi in tudi v Sloveniji. Ni jih mogoče popolnoma preprečiti, lahko pa zelo uspešno znižujemo njihovo pogostost.
Ko so jih raziskovalci analizirali, so ugotovili, da jih je skoraj 90 odstotkov prenašalo za človeka nevarne bakterije. Skupno so našli kar 86 različnih bakterijskih sevov.
Slovenki podatki kažejo, da je pri nas v bolnišnicah dobrih šest odstotkov bolnikov, ki imajo bolnišnično okužbo ali pa se zdravijo zaradi nje. Najpogostejše so okužbe sečil. Delež bolnikov z bolnišničnimi okužbami je višji med starejšimi, med bolniki s hitro smrtnimi bolezni, med operiranimi, pri bolnikih na oddelkih intenzivnega zdravljenja in bolnikih, ki so izpostavljeni invazivnim postopkom (na primer periferni žilni kateter ali urinski kateter).
Najpogostejše so bile enterobakterije (družina, ki vključuje tudi salmonelo in e. coli) – naši so jih pri 41 odstotkih insektov. Sledijo bakterije iz rodu bacillus (prisotne so bile pri 24 odstotkih insektov) in stafilokoli (19 odstotkov). Slednji povzročajo okužbe kože, abscese in okužbe dihal. Študija je pokazala tudi, da jih je bilo 53 odstotkov odpornih na eno vrsto antibiotikov, 19 odstotkov pa na več vrst antibiotikov. Najpogostejša je bila odpornost na penicilin, vendar so ugotovili tudi rezistenco na druge široko uporabljane antibiotike, vključno z vankomicinom in levofloksacinom.