Ne samo, da dušikov dioksid uničuje pljuča in imunski sistem, zadnje ugotovitve tudi kažejo, da je neposredno vpleten v žensko plodnost. Zmanjšuje tako imenovano ovarijsko rezervo: zmožnost jajčnikov, da ustvarijo zrela jajčeca, zmožna oploditve.
V urbanih predelih je koncentracija dušikovega dioksida odvisna predvsem od vremenskih razmer, prisotnosti ozona ter od količine prometa v mestu. Ker je glavni vir dušikovih oksidov promet, je onesnaženost vezana na območje cest in na gosto poseljena območja. Urna mejna koncentracija je 200 µg/m3. Zdravi ljudje lahko prenašajo relativno visoke koncentracije NO2 onesnaževanja brez morebitnih negativnih učinkov na zdravje. Pri kroničnih bolnikih je drugače. Zaradi vdihavanja dušikovega dioksida pride do bronhitisa, oslabitve imunskega sistema (večja verjetnost okužb), povečanja alergijskih reakcij ter do večje stopnje obolevnosti. Vir: Okolje.info
Raziskava, v katero so zajeli 1300 žensk, je pokazala, kako zelo občutljiv je reprodukcijski sistem pri človeku in kako ga lahko usodno zmotijo že malenkosti. Na primer količina dušikovega oksida v ozračju.
Znano je, da številne kemikalije v okolju, pa tudi naravne in umetne sestavine vsakodnevne prehrane zmotijo delovanje hormonov in njihovo fiziološko vlogo. Zaradi njih se je gibljivost moških spermijev v zadnjih nekaj letih zmanjšala za 50 odstotkov.
Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje se izvajajo v zadnjih letih meritve delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, ki so zdravju najbolj škodljive. Sestava delcev je odvisna od izvora delcev. Velja, da se manjši in svetlejši delci zadržujejo v zraku dalj časa. Večji delci se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko lahko manjši delci ostanejo v atmosferi več tednov in se navadno »sperejo« iz atmosfere šele s padavinami. Delci so naravnega (dim gozdnih požarov, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (energetski objekti, promet, industrija, individualna kurišča). Delci vplivajo na zdravje ljudi, kakor tudi na klimo, vidnost in podobno. Letna varna mejna koncentracija PM10 je 20 µg/m3. Vir: Okolje.info
Hormon AMH, ki ga izločajo jajčniki, velja za napovedni dejavnik ženske plodnosti. Splošno znano je, da s starostjo upada in da ga za znižujejo določene življenjske navade, na primer kajenje, kot tudi bivanje v okolju z veliko trdnih delcev v ozračju. Zdaj se je izkazalo, da nanj zelo vpliva tudi dušikov dioksid v ozračju. »Raziskava je potrdila jasen vpliv okoljskih dejavnikov na plodnost žensk,« pravijo znanstveniki, ter izpostavljajo: »Nizke ravni AMH so pomembno povezane z onesnaževalci zraka iz okolja, predvsem z dušikovim dioksidom ter trdnimi delci PM10 in PM 2,5.«
