Razpoloženje matere ključno za spanje dojenčka

Prvih šest mesecev otrokovega življenja je ključnega pomena za razvoj pravilnih vzorcev spanja in vzpostavljanje ritma spanje ponoči - budnost čez dan (cirkadiani ritem), ki je nujen za njegov zdrav razvoj.

Seveda morajo dojenčki in malčki podnevi spati, da bi dobili ves spanec, ki ga potrebujejo – kar je od 11 do 18 ur za novorojenčke v prvih dveh mesecih, 11 do 15 ur v naslednjih desetih mesecih in 12 do 14 ur v starosti enega do treh let. Foto: Bigstock

Nič za dojenčke v prvih nekaj mesecih starosti ne drži bolj, kot da ne spijo celo noč. Ampak – zakaj se nekateri prebudijo le enkrat ali dvakrat, drugi pa skoraj vsako uro? In zakaj nekateri ritem celonočnega spanca vzpostavijo že v nekaj mesecih, pri drugih pa traja leto ali celo več? Ključ se skriva v razpoloženju matere.

Kaotični vzorci spanja otrok in motnje razpoloženja matere

Nekateri otroci začnejo življenje s spalnimi navadami, ki dobesedno delujejo proti njim Stroka se je dolgo ukvarjala s tem, zakaj je temu tako. Odgovora niso našli pri otrocih, pač pa pri njihovih materah. Dojenčki, katerih matere so imele med nosečnostjo težave z motnjami razpoloženja in tesnobnostjo, so veliko bolj nagnjeni h kaotičnim vzorcem spanja v prvih šestih mesecih starosti. Na primer, dojenčki, ki se rodijo depresivnim materam, čez dan spijo več (in zjutraj dlje), ponoči pa se pogosto zbujajo. Zvečer potrebujejo veliko časa, da se umirijo in zaspijo.

Opisano je pravzaprav oblika otroške nespečnosti, ki jo dobro poznajo številni starši. Ne krati samo njihovega spanca, pač pa – kot je potrdilo več študij, imajo kasneje v življenju več težav z motnjami razpoloženja, predvsem z anksioznostjo in tesnobo. “To seveda ne pomeni, da bo dojenčki, rojeni depresivnim materam, kasneje tudi sami zboleli – čeprav depresija pogosto teče v družinah,” pravi dr. Roseanne Armitage, vodja UM Sleep & Chronophysiology Laboratory Centra na Univerzi Michigan, in nadaljuje: “To tudi ne pomeni, da tisti, ki nikoli niso imeli depresivne izkušnje, ne morejo prezreti pomembnosti spanja svojih dojenčkov. Vsi starši, zlasti tisti z zgodovino depresije, naj pozorno spremljajo pogoje, ki jih ustvarjajo za spanje svojega dojenčka.”

Z aktigrafi spremljali nosečnice in po porodu tudi njihove otroke

“Vzpostavljanje zelo rednega urnika spanja je neverjetno pomembno, tako za odrasle, kot za otroke. Naša študije je potrdila, da pri dojenčkih to vodi v manj kaotično spanje ponoči,” pravi Armitage. Armitage in njena ekipa so več desetletij preučevali povezave med spanjem in depresijo ter cirkadianimi ritmi, izpostavljenostjo svetlobi in temi ter drugim dejavnikom, ki so pomembni za spanje in razpoloženje. V zadnjem desetletju jim je uspelo dokazati, da so pri odraslih in najstnikih vsi zgoraj navedeni dejavniki med seboj močno povezani. Zanimalo jih je, ali enako velja tudi pri dojenčkih. Slednji potrebujejo veliko več spanja kot odrasli, in ga poleg ponoči dobivajo tudi v krajših obdobjih čez dan.

V raziskavo so zajeli dve skupini mater in njihovih novorojenčkov. Vse so rodile prvič. Eno skupino so sestavljale matere, ki so med nosečnostjo poiskale strokovno pomoč zaradi depresija in drugih motenj razpoloženja. V drugi skupini so bile matere, ki niso imele pretekle ali trenutne depresije oziroma motenj razpoloženja. Vse so v zadnjem trimesečju nosečnosti nosile aktigrafe – naprave, podobne zapestnim uram, ki merijo čas spanja ponoči, izpostavljenost svetlobi ter aktivnosti in spanje tekom dneva. Dva tedna po rojstvu so aktigrafe namestili tudi novorojenčkom. Slednji so jih nosili do dopolnjenega osmega meseca starosti. Potem so raziskovalci analizirali zbrane podatke in prišli do presenetljivih ugotovitev.

Otroci depresivnih mater niso vzpostavili pravilnega ritma dan – noč

Podatki, ki so jih zbrali, kažejo, da imajo otroci, rojeni depresivnim mamam, kmalu po rojstvu malo ali nič “vedenja” o 24-urnem cirkadianem ritmu – za razliko od otrok žensk, ki niso bile depresivne. Ta nepravilni vzorec spanja se je nadaljeval vseh osem mesecev. Dojenčki ritma malo spanja čez dan in večino spanja ponoči preprosto niso vzpostavili. “Menimo, da smo ugotovili enega od dejavnikov tveganja, ki lahko prispeva k temu, da bodo ti dojenčki kasneje v življenju razvili depresijo,” pravi Armitage. “Seveda ne bodo vsi, ki imajo slab spanec ali šibki cirkadiani ritem, razvili depresije (in motenj razpoloženja). Če pa je njihovo spanje neprestano moteno in so cirkadiani ritmi šibki, je tveganje znatno večje.” Zato je, kot pravi, tako ključnega pomena, da vsem dojenčkom – in njihovim staršem, predvsem tistim, ki se v tej vlogi znajdejo prvič, pomagamo do spanja, ki ga potrebujejo.

Prvi meseci so pravzaprav nekakšen trening za otrokov spanec v prihodnosti, izpostavlja Armitage: “Telesa in možgane dojenčkov je treba usposobiti, da bodo razumeli, da morajo spati, ko je noč, in biti budni, ko je svetloba. Gre za osnovni cirkadiani ritem, ki ureja vzorce spanja za vse življenje. Otrokovo “telesno uro” je potrebno ustrezno nastaviti že na samem začetku.”

Kako vzpostaviti pravilne ritme spanja?

Seveda morajo dojenčki in malčki podnevi spati, da bi dobili ves spanec, ki ga potrebujejo – kar je od 11 do 18 ur za novorojenčke v prvih dveh mesecih, 11 do 15 ur v naslednjih desetih mesecih in 12 do 14 ur v starosti enega do treh let. Novorojenčki se zbudijo vedno, ko potrebujejo hrano. “S tem, da jih damo spat ob določeni uri, da zjutraj vstajamo ob istem času in da vzpostavljamo obrede pred spanjem pomaga dojenčkom, da začnejo razlikovati med nočnim in dnevnim spanjem,” pravi Armitage.

In kaj svetuje? “Zelo preprost način je z oblačenje. Za dnevni spanec se mu na primer slečete nogavičke, za nočnega ga oblečete v pižamo oziromaoblačila,namenjena izključno za spanje ponoči. Dojenčki te znake prepoznajo in “poberejo” presenetljivo hitro. Starši lahko tudi poskrbijo, da se dojenčki čez dan (v obdobju budnosti) redno nahajajo na izraziti dnevni svetlobi – kar telesu pomaga razvijati cirkadiane ritme, povezane s svetlobnimi cikli. Do starosti štirih mesecev bi moral otrokov spanec postati bolj osredotočen na spanje ponoči, z izrazitimi daljšimi bloki nočnega spanja, katerih trajanje se v naslednjih mesecih povečuje. Tudi, ko se otrok ponoči zbudi, ker je lačen, ob pravilno vzpostavljenih ritmih po hranjenju hitro zaspi nazaj.”

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj