Nove raziskave kažejo, da lahko več kot 100 kemikalij, ki jih najdemo v materialih iz igrač za igrače, predstavlja tveganje za zdravje otrok. Je torej čas za strožje mednarodne predpise in poenotenje zakonodaje? Stroka pravi: da.
Ohlapna zakonodaja in neenotni standardi
Predpisi in sistemi označevanja kemikalij v otroških igračah se med regijami in državami razlikujejo. Mednarodni sporazum o tem, katere snovi bi bilo treba prepovedati v materialih igrač, ne obstaja. Države so zavezane lokalni zakonodaji in predpisom. Obstajajo sicer mednarodni seznami potencialno nevarnih kemikalij, vendar se osredotočajo le na nekatere skupine snovi z znanimi škodljivimi lastnostmi – kot so ftalati. Še zdaleč ne zajemajo vseh škodljivih spojin, ki jih najdemo v igračah iz plastike.
Razvrstitev glede na zdravstveno tveganje
Raziskovalci iz DTU in Univerze v Michiganu so skupaj preučevali to pomembno težavo in analizirali podatke o količini in kemijskih lastnostih določenih spojin v plastičnih igračah. Razvrstili so jih glede na to, kako nevarne (dolgoročno) so za zdravje otrok in v kakšnih količinah se v igračah nahajajo. Kemikalije so razvrstili glede na njihovo zdravstveno tveganje in rezultate primerjali z obstoječimi seznami škodljivih snovi po vsem svetu. Ugotovitve so pred nekaj dnevi objavili v strokovni reviji Environment International.
V otroških igračah več kot 400 kemikalij
Med 419 kemikalijami, ki jih najdemo v trdih, mehkih in penastih plastičnih materialih, ki se uporabljajo v otroških igračah, so identificirali 126 snovi, ki lahko škodujejo otrokovemu zdravju na način, da spodbujajo raka. Med njimi je 31 tako imenovanih mehčalcev, 18 zaviralcev gorenja in 8 dišav. Gre za vsakdanje spojine, katerim so otroci na veliko izpostavljeni. Zanje velja, da presegajo referenčne še varne odmerke ter presegajo predpisane pragove, ki veljajo za tveganje za raka. Te snovi je treba začeti opuščati takoj in jih nadomestiti z varnejšimi in bolj trajnostnimi alternativami, pravijo raziskovalci.
18 kilogramov plastičnih igrač na otroka
Otroci v zahodnih državah imajo v povprečju 18 kilogramov plastičnih igrač, kar pomeni, da so dnevno obkroženi z veliko plastike. Med potencialno nevarnimi kemikalijami za zdravje otrok so ftalati in bromirani zaviralci gorenja, pa tudi mehčali butirat TXIB in citrat ATBC. Slednja se uporabljata kot alternativa nekaterim reguliranim ftalatom. Za bromirane zaviralce gorenja je znano, da so endokrini motilci – motijo delovanje žlez.
Bromirani zaviralci gorenja strupeni za ljudi in okolje
Bromirani zaviralci gorenja so bromove organske spojine, ki preprečujejo ali upočasnijo vžig vnetljivih snovi. Pogosto se uporabljajo v različnih potrošniških proizvodih, na primer v elektroniki, avtomobilih, pohištvu in gradbenem materialu, igračah, za zmanjšanje njihove vnetljivosti. Bromirani zaviralci gorenja lahko uhajajo ali izhlapevajo iz proizvodov, v katerih so bili uporabljeni. Ker se proizvodi, ki jih vsebujejo, ob koncu življenjske dobe odvržejo, onesnažijo okolje in prehransko verigo. Bromirani zaviralci gorenja se kopičijo v organizmih ter so strupeni za ljudi in okolje. Domneva se, da povzročajo nevrološke ter vedenjske motnje in motnje endokrinega sistema, je že leta 2014 opozorila Evropska komisija.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
