Ko poklonimo darilo, obdarovancu sporočimo, da ga cenimo, sebi pa, da smo velikodušni. Slednje v možganih sproži kaskado kemičnih procesov, zaradi katerih se na koncu počutimo srečni, je pokazala nemška raziskava.
Najbolj obdarovani najmlajši
Decembra z darili najbolj zasujemo najmlajše. V osmih od desetih primerov jim poklonimo igrače in prav tu je potrebna previdnost. Igrače morajo biti dovolj trdne in stabilne, da se med obremenitvami, ki so jim izpostavljene med uporabo, ne zlomijo ali deformirajo. Vse igrače, ne glede na to, koliko starim otrokom so namenjene, morajo biti vedno opremljene s čitljivimi opozorili in navodili v slovenskem jeziku. Tako veleva zakonodaja. Kaj pa praksa?
Drobni tisk na igračah
Odpravili smo se v hipermarket in se sprehodili po oddelku z igračami. Na škatlah je starost, za katero so igrače primerne, vidna že od daleč. Ostalo se skriva v drobnem tisku, ki ga redko beremo. Zato ne bo odveč izpostaviti še nekaj zahtev, predpisanih za igrače.
Ostri robovi so pri igračah »prepovedani«, površina mora biti gladka in nepoškodovana. Tekstilni deli igrač morajo biti pobarvani z obstojnimi in nestrupenimi barvami. Igrače, namenjene otrokom, mlajšim od treh let, morajo biti tako velike, da jih otroci ne morejo pogoltniti. Enako velja tudi za vse njihove sestavne dele. Vrvice ne smejo biti daljše od 22 centimetrov, zanke pa se ne smejo raztegniti na več kot na 38 centimetrov.
Velja izpostaviti, da za kakovost igrače oziroma njeno skladnost s predpisi odgovarja proizvajalec.
Darilo izdelati doma ali kupiti?
V zadnjem času vse bolj popularna postajajo darila, ki jih izdelamo sami. Vseeno je, ali je darilo izdelano doma ali kupljeno, saj smisla obdarovanja, ki je ohranjanje socialne mreže, to ne spremeni. Otroci pri izdelovanju daril za druge radi sodelujejo, niso pa preveč navdušeni, ko jih dobijo. Kaj jim torej podariti, če nismo pristaši uniformiranih »predlogov«, pod katerimi se šibijo trgovske police, lego kock pa je doma že toliko,da bi iz njih lahko zgradili hišo? Strokovnjaki svetujejo, da jim poklonimo kaj, pri čemer se bodo morali angažirati sami.
Preprosta in drugačna darila
Preprosto obdarovanje tudi ne pomeni, da obdarovanca ne cenimo. Vse bolj popularna so zelena darila, na primer vstopnica za koncert, šolnina za športno aktivnost, smučarska karta, darilni boni za razne tečaje… Taka darila lahko kupimo tudi za precej časa vnaprej in se izognemo stresu, povezanemu s kupovanjem daril.
Darila in možgani
Na Univerzi Lübeck so izvedli poskus, v katerem so preučevali nevronske povezave med velikodušnostjo in srečo. Petdeset odraslih prostovoljcev so naključno razporedili v dve skupini in jim obljubili, da mu bodo naslednje štiri tedne pošiljali po 25 švicarskih frankov na teden. Prva skupina je morala obljubiti, da jih bo porabila za druge ljudi (da jih bodo na primer peljali na večerjo ali jim kupili darila), druga pa zase.
V drugem delu poskusa so se udeleženci morali odločiti, kako bodo porabili denar. Raziskovalci so jim ponudili različne možnosti, vendar so pri vsaki nekaj denarja (od 3 do 25 švicarskih frankov) morali prispevati tudi sami. Izkazalo se je, da so v prvi skupini pogosteje izbirali možnosti, ki so vključevale več njihovega denarja (so bili bolj velikodušni). MRI možganov je pokazal, da so bili pri njih bolj aktivni tisti deli, ki ustvarjajo občutek sreče. Bolj, kot so bile odločitve velikodušne, bolj izrazita je bila povezava. Tudi standardizirani vprašalniki, s katerimi so testirali udeležence, so pokazali podobno: bolj, kot so bili udeleženci velikodušni do drugih, večjo srečo so občutili.
