Nosečnost je poseben čas, v katerem iz oplojene jajčne celice v vsega devetih mesecih nastane novo človeško bitje. Kako zdravo bo, je odvisno tudi od hranil, s katerim ga oskrbuje materino telo. Otroci mater, ki so med nosečnostjo imele pomanjkanje vitamina D, pogosteje razvijejo ADHD (motnjo pozornosti in koncentracije). Motnja pozornosti in koncentracije je najpogostejša vedenjska motnja pri otrocih. Stroka jo pozna nekaj desetletij, vzrok zanjo pa kljub številnim raziskavam ostaja nepojasnjen. Trenutno velja, da gre za motnjo, ki nastane ob sočasnem delovanju različnih vzrokov.
ADHD in prehrana v nosečnosti
Kaže, da je poleg dednosti najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj ADHD pri otroku raven vitamina D med nosečnostjo. Otroci žensk, ki imajo v zadnjem trimesečju nosečnosti primanjkljaj vitamina D, za 34 odstotkov pogosteje zbolevajo za ADHD. V študijo je bilo vključenih 1067 otrok z ADHD, rojenih na Finskem med letoma 1998 in 1999, in enako število otrok brez te motnje. Smernice med nosečnostjo priporočajo vnos najmanj 10 mikrogramov vitamina D na dan.
“Raziskava ponuja močne dokaze, da je nizka raven vitamina D med nosečnostjo povezana s pomanjkanjem pozornosti pri potomcih. Ker je ADHD ena najpogostejših kroničnih bolezni pri otrocih, imajo rezultati velik pomen za javno zdravje,” pravi prof. dr. Andre Sourander iz Univerze Turku (Finska), prvopodpisani avtor objave v Journal of the American Academy of Child & Adolescent Psychiatry. Študija je bila del večjega raziskovalnega projekta, katerega namen je bil odkriti povezave med prehrano v nosečnosti in najbolj pogostimi psihofizičnimi motnjami pri potomcih, z namenom razvoja novih preventivnih programov. Analizirali so krvne vzorce približno 2 milijonov žensk v prvem in zgodnjem drugem trimesečju nosečnosti.
Ključen tudi vnos drugih hranil
Bodoče matere potrebujejo tudi več številnih drugih mikrohranil: folne kisline, železa, vitaminov skupine B… Načeloma velja, da naj bi bil energijski vnos v zadnjem trimesečju nosečnosti povečan za približno 1000 kJ (1 kJ je 4,18 kcal). Dodatna hrana naj ne bodo samo tako imenovane “prazne kalorije”, pač pa živila, ki razvijajočemu se otroku zagotovijo potrebna hranila. Znano je tudi, da se kognitivne sposobnosti otrok vzpostavljajo že pred rojstvom in da jih določena hrana spodbuja. Če nosečnica uživa več sadja, to ugodno vpliva na možgane ploda. Na testih spomina otroci žensk, ki so bile med nosečnostjo velike ljubiteljice svežega sadja, dosegajo statistično pomembno boljše rezultate. Na ta način lahko nefarmakološko, zgolj s prehrano, pospešimo razvoj možganov v nosečnosti, pravijo raziskovalci.
