Naj čarobni december polni naša srca …

Avtor: Andreja Čufar

… in ne kante za smeti. Letošnja jesen je bila izjemno radodarna s toplim in z lepim vremenom pa tudi s sadjem, z oreščki in drugimi darovi narave, ki je letos res obilno obrodila. Topla jesen se je tako dolgo zadržala, da smo skoraj pozabili na december, ki je že – tukaj. V nasprotju z vremenom nas praznične dekoracije trgovin, ki se, tako se zdi, pojavijo vsako leto prej, spominjajo na to, da se nezadržno približujejo čarobni, praznični decembrski dnevi. 

prazniki-hrana

Bogati darovi narave in praznično vzdušje – oboje nas kar samo zapelje v razmišljanje o tem, kako bomo sebi in svojim dragim praznike še posebej polepšali z izbranimi jedmi in s pijačami.

Prekomerno in nepotrebno porabljanje hrane, ki je še posebej izrazito med prazniki, pa povzroča škodo ne le vsakemu posamezniku, ampak vsej družbi in ne nazadnje škodo trpi celotna Zemlja. Na prvi pogled se to sliši (bere) kot pretiravanje, a objave na spletni strani Evropske komisije in v uglednih znanstvenih revijah, kot je na primer The Lancet, navedeno trditev podpirajo s podatki. Gospodarski stroški zaradi izgubljene (ker se odstrani iz proizvodnje, še preden doseže porabnika, zaradi nedoseganja meril kakovosti ali okuženosti z bakterijami ali s plesnimi) in zavržene (ker se pokvari med shranjevanjem v preskrbni verigi ali pri končnih porabnikih) hrane v svetovnem merilu znašajo 940 milijard ameriških dolarjev letno. K tej izgubi največ prispevajo ravno prehransko najbogatejši viri hrane, kot so: sadje, zelenjava, semena, oreščki, meso, ribe in morski sadeži, ki so zaradi svoje narave v primerjavi z drugimi, kalorično bogatejšimi, a prehransko slabšimi vrstami hrane nesorazmerno nagnjeni h kvarjenju. Več kot 50 % vseh plodov in zelenjave ter 20–30 % mesa, proizvedenega po vsem svetu, se izgubi ali zavrže.

Raziskave tudi kažejo, da je delež zavržene hrane največji v razvitih deželah, medtem ko se v nerazvitih deželah največ hrane izgubi že v procesu proizvodnje. Vsako leto tretjina vse proizvedene hrane – približno 1,3 milijarde ton – sploh ne doseže porabnikovega krožnika. Po drugi strani je danes 3 milijarde ljudi tako revnih, da si ne morejo privoščiti ustrezne prehrane.

Zmanjšanje količin zavržene in izgubljene hrane lahko znatno zmanjša globalni problem lakote, kar pa še zdaleč ni vse. Pozitivne posledice bi se pokazale tudi zaradi zmanjšanja škodljivih vplivov proizvodnje hrane na podnebne spremembe, pokazali bi se prihranki pri porabi vode in energije, rabi zemljišč, zmanjšala bi se poraba umetnih dodatkov v industrijski proizvodnji hrane. Hrana, ki se danes izgubi ali zavrže, bi zadoščala za zapolnitev naraščajočih potreb za dodatno milijardo ljudi do leta 2030.

Evropski komisar za zdravje dr. Vytenis Andriukaitis nas na spletni strani Evropske komisije prijazno nagovarja, da naj upoštevamo 10 preprostih ukrepov, ki nam bodo pomagali zmanjšati količino odpadne hrane v domačem gospodinjstvu: od načrtnega nakupovanja, preverjanja datumov do kdaj je potrebno porabiti živilo, zavedanja o izgubi denarja s tem, ko zavržemo hrano, pravilnega vzdrževanja hladilnika, shranjevanja hrane skladno z oznako na njem, obračanja zalog hrane, da ob nakupu novih izdelkov, stare potisnemo v ospredje, in jih tudi prej porabimo, nalaganja manjših porcij hrane na krožnik, shranjevanju ostankov hrane za naslednjič, zamrznitvi še svežih nepredelanih živil, preden jih uporabimo, kadar smo kupili preveč in predelavo ostankov hrane v kompost.

Vse velike stvari se začnejo z majhnimi koraki. Te lahko naredi vsak izmed nas. Če se zanje odločimo med prazniki, bodo takoj imeli potencirane pozitivne učinke – predvsem na nas same. Vsi vemo, kako lep je občutek, ko naredimo nekaj dobrega in koristnega.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj