Na univerzi Ohio State so proučili povezavo med nastopom pomladi in številom deževnih dni. Ugotovili so, da je vpliv dežja izjemen: zgolj zaradi zmanjševanja števila deževni dni rastline začenjajo cveteti od en do dva dni prej. Do sedaj so proučevali predvsem vpliv temperatur, ko se listi prvič pojavijo. Če so v raziskavah sploh upoštevali padavine, je bila to le skupna količina. Ki ni najpomembnejša – pomembneje je, kako pogosto dežuje, pravijo avtorji.
Analizirali številne podatke, vključno s satelitskimi posnetki
Analizirali so podatke iz ZDA, Evrope in Kitajske, vključno z datumi, ko so se listi prvič pojavili, in številom deževnih dni vsak mesec. Proučili so tudi satelitske posnetke od leta 1982 do 2018, ki so beležili, kdaj je vegetacija začela zeleneti. Izkazalo se je, da pomlad prihaja prej zato, ker so deževni dnevi z leti začeli upadati. Izračunali so tudi, da lahko v naslednjem stoletju pričakujemo že zgodnejšo pomlad od te, ki jo trenutno napovedujejo modeli.
Dva glavna vzroka za vpliv padavin na začetek pomladi
Zakaj padavine vplivajo na začetek pomladi? Po mnenju raziskovalcev za to obstajata dva glavna razloga. Prvič, deževni dnevi so tudi oblačni dnevi, kar pomeni, da drevesa in rastline prejmejo več sončnega sevanja v začetku leta (ko je manj deževnih dni). To spodbuja rast listov. Hkrati manj oblačnih dni pomeni tudi višje dnevne temperature, saj tla in ozračje ogreva več sončne svetlobe. Zvečer se shladi hitreje in je ponoči bolj mraz, saj ni oblakov, ki bi ujeli toploto.
Domino učinek za številne prostoživeče živali
Zgodnejša pomlad bo imela domino učinek za številne prostoživeče živali. Profesor Ulf Buntgen z oddelka za geografijo univerze v Cambridgeu pojasnjuje: »Če rastline zacvetijo prezgodaj, jih lahko ubije pozna zmrzal – pojav, s katerim se je v nekem trenutku že srečala večina vrtnarjev. Toda še večje tveganje je ekološka neusklajenost. Rastline, žuželke, ptice in druge prostoživeče živali so sinhronizirane v svojih razvojnih fazah. Določena rastlina cveti, pritegne določeno vrsto žuželk, ki privabi določeno vrsto ptic itd. Če se ena komponenta v procesu odzove hitreje kot druge, obstaja tveganje za izgubo sinhronizacije. Če se vrsta spremembi ne more dovolj hitro prilagoditi, to lahko povzroči njen propad.«
Vir: Wang, J., Liu, D., Ciais, P. et al. Decreasing rainfall frequency contributes to earlier leaf onset in northern ecosystems. Nat. Clim. Chang. 2022. https://doi.org/10.1038/s41558-022-01285-w
