»V zadnjem času smo opazili, da se v bližini heliporta ter tudi zelo blizu ploščadi in samih reševalnih helikopterjev zadržujejo droni, ki nimajo odobritve za letenje s strani heliporta UKC Ljubljana. Zato bi želeli ponovno opozoriti vse upravljalce brezpilotnikov, da je to ne samo prepovedano, ampak je tudi zelo nevarno,« je v današnji izjavi za javnost poudaril Martin Penko Šajn, skrbnik heliporta iz Reševalne postaje UKC Ljubljana.
Stotnik Matija Zupančič, pilot helikopterja Slovenske vojske, je opozoril: »Ko rešujemo življenja, šteje vsaka sekunda. Posadka v helikopterju je med intervencijo v celoti osredotočena na pacientovo zdravstveno stanje, stabilizacijo in čim hitrejši ter varen prevoz do bolnišnice. Pojav nenapovedanega drona v neposredni bližini helikopterja med reševanjem predstavlja resno in nepotrebno varnostno tveganje. Nenaden pojav drona lahko pilota prisili v tvegane izogibne manevre, prepreči varen pristanek ali celo prisili posadko k prekinitvi reševalne akcije. Takšne neodgovorne poteze ne ogrožajo le varnosti letalske posadke in helikopterja, temveč neposredno ogrožajo življenje pacienta, ki je v tistem trenutku odvisen od naše hitrosti in natančnosti. Upravljavce dronov zato pozivamo k odgovornosti in doslednemu upoštevanju letalskih predpisov – ob prisotnosti reševalnih služb na terenu dron nemudoma umaknite in pristanite.«
Uvajanje elektronskega nadzora nedovoljenih preletov z droni
Vse zaznane nedovoljene prelete heliporta z droni je Služba korporativne varnosti UKC Ljubljana prijavila pristojni Agenciji za civilno letalstvo (CAA), Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za obrambo in policiji, je povedal Boštjan Trpin iz Službe za korporativno varnost UKC Ljubljana. Pojasnil je, da bo UKC Ljubljana v prihodnjih tednih vzpostavil testno zaznavanje preletov dronov (elektronski nadzor) z namenom identifikacije upravitelja drona za učinkovitejše sankcioniranje nedovoljenih preletov dronov v območju heliporta.
Eno navtično miljo okrog heliporta UKC Ljubljana je namreč v veljavi posebno geografsko območje, v katerem je letenje z droni strogo regulirano zaradi vzdrževanja letalske varnosti. Vsak subjekt, ki bi v tem območju želel izvajati kakršnekoli operacije z brezpilotnim letalnikom, mora biti skladen z zahtevami 13. člena Uredbe o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov ter pridobiti dovoljenje heliporta UKC Ljubljana.
»Predpisi, ki urejajo področje brezpilotnih zrakoplovov, določajo posebne zahteve za letenje z brezpilotnimi zrakoplovi na geografskih območjih, vzpostavljenih zaradi zagotavljanja letalske varnosti. Med takšna geografska območja spadajo tudi heliporti,« je povedal Peter Čičerov, letalski nadzornik III iz Sektorja za letalske operacije in licenciranje osebja Agencije za civilno letalstvo.
Pojasnil je, da za operatorje v odprti in posebni kategoriji velja, da je letenje z brezpilotnim zrakoplovom na območju heliporta, znotraj radija 1.850 metrov, prepovedano, razen če operator predhodno pridobi odobritev obratovalca heliporta.
Kakršnokoli upravljanje brezpilotnika v bližini heliporta, ko se izvajajo pristanki reševalnih helikopterjev je lahko izjemno nevarno. Ogrozi se lahko varnost tako letalske in medicinske posadke, pacienta, ki so ga pripeljali v UKC Ljubljana, kot tudi varnost in življenja okoliških prebivalcev in vseh zaposlenih ter pacientov v samem Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Kdaj dron lahko preleti zavarovano območje
Kot poudarjajo na Agenciji za civilno letalstvo, mora operator v odprti kategoriji izpolnjevati najmanj pogoj, da ima certifikat za podkategorijo A2 odprte kategorije. Če se heliport nahaja v urbanem območju, mora poleg tega izpolnjevati še naslednje pogoje:
- masa sistema brezpilotnega zrakoplova ne sme presegati 1.200 g;
- let se lahko izvaja največ do 50 m nad tlemi (AGL);
- operacija se lahko izvaja izključno podnevi;
- operator mora pred izvedbo leta pridobiti odobritev lastnika ali uporabnika nepremičnine, nad katero bo izvajal let;
- operator mora predhodno najaviti let agenciji v skladu z njenimi navodili;
- operator v posebni kategoriji mora za letenje na tem območju imeti veljavno operativno dovoljenje ter oddano najavo leta agenciji v skladu z njenimi navodili.
To v praksi pomeni, da samo izpolnjevanje splošnih pogojev za izvajanje letov z brezpilotnim zrakoplovom ni dovolj. »Če se namerava let izvajati znotraj 1.850-metrskega območja heliporta, je treba pred letom pridobiti tudi odobritev obratovalca heliporta in izpolniti vse omenjene pogoje, ki veljajo glede na kategorijo operacije,« je pogoje pojasnil Čičerov.
»Trenutno heliport UKC Ljubljana dovoljenja izdaja samo tistim izvajalcem, ki izvajajo operacije za potrebe lokalne skupnosti, državne institucije ali za potrebe drugih projektov občinskega ali državnega interesa. To v praksi pomeni, da posameznikom, ki letijo v odprti kategoriji A1/A3 (teža do 249 g) dovoljenj ne izdajamo. V to kategorijo spadajo večinoma droni, ki jih lahko kupi vsak posameznik, ki mora po nakupu opraviti samo spletno usposabljanje prek Agencije za civilno letalstvo,« je pravila izdaje soglasij razložil Martin Penko Šajn.
»Razumemo, da so helikopterske operacije na našem heliportu na prvi pogled lahko zelo zanimive in ima morda kdo željo, da bi si s pomočjo drona to ogledal od blizu. Treba pa je poudariti, da je kakršnokoli upravljanje brezpilotnika v bližini heliporta, ko se izvajajo pristanki reševalnih helikopterjev, je lahko izjemno nevarno. Ogrozi se lahko varnost tako letalske in medicinske posadke, pacienta, ki so ga pripeljali v UKC Ljubljana, kot tudi varnost in življenja okoliških prebivalcev in vseh zaposlenih ter pacientov v samem Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zato javnost pozivamo in prosimo, da se držijo veljavne zakonodaje, ki ureja letenje z brezpilotnimi letalniki.«
Agencija opozarja na varnostna tveganja, ki jih nepooblaščeni leti brezpilotnih zrakoplovov predstavljajo za helikopterske operacije, zlasti pri nujnih priletih in odletih na bolnišničnem heliportu. Pojasnjujejo, da vse tovrstne dogodke tudi obravnavajo. Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) pa je v priročniku Drone Incident Management at Aerodromes izdala priporočila in dobre prakse za obvladovanje nepooblaščenih letov brezpilotnih zrakoplovov v okolici letališč. Priporočila temeljijo na pripravljenosti, jasnih postopkih, poročanju in usklajenem odzivu ključnih deležnikov, vključno z organi pregona. Skladno s tem pristopom je izbor ustreznih ukrepov za zaznavanje praviloma, kot večplastna kombinacija rešitev, prilagojenih specifikam lokacije, stvar ocene tveganja operaterja heliporta.
Posebej nevarno usmerjanje laserja v helikopter
Pilot helikopterja Slovenske vojske stotnik Matija Zupančič je ob tem opozoril še na eno ravnanje, ki ga opažajo, to je usmerjanje laserskih žarkov v helikopter ali letalo med letom, ki je prav tako izjemno nevarno in neodgovorno dejanje. »Laserska svetloba se ob stiku s steklom kabine razprši in pilota v trenutku popolnoma oslepi. Takšna začasna izguba vida je za zdravje posadke izjemno škodljiva, med letom pa lahko povzroči popolno izgubo nadzora nad zrakoplovom ter vodi v nesrečo!«
Poudaril je, da ne gre za nedolžno igro, temveč neposredno ogrožanje varnosti letenja in življenj vseh v helikopterju ter na zemlji. Posameznike je pozval, da laserskih kazalnikov nikoli ne usmerjajo v zrakoplove. Posledice enega samega nepremišljenega trenutka so lahko usodne.
VIR: SOJ UKCL
