Debelost velja za enega od glavnih povzročiteljev nenalezljivih kroničnih bolezni in tudi pri covid-19 jo obilni ljudje odnesejo bistveno slabše. Pa so res vsi debeli ljudje tudi tako zelo nezdravi?
Na to vprašanje so poskusili ugotoviti v veliki populacijski študiji, objavljeni pred nekaj dnevi v European Journal of Preventive Cardiology. Izkazalo se je, da telesna aktivnost ublaži vpliv visokega indeksa telesne mase (ITM) na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni. Vendar le, ko se primerja telesno aktivne in telesno neaktivne ljudi z visokim ITM. Primerjava zbolevanja za boleznimi srca in ožilja debelih in telesno aktivnih ljudi z normalno težkimi je pokazala, da prvi zbolevajo bistveno pogosteje.
Nikoli v zgodovini toliko debelih kot dandanes
Prekomerna telesna teža in debelost povsod po svetu rušita rekorde. Nikoli v zgodovini na Zemlji ni živelo toliko debelih ljudi kot dandanes, delež pa še narašča. Pojavlja pa se tudi »fat in fit« paradoks: nekateri ljudje z debelostjo niso tako nezdravi, kot bi glede na njihovo telesno maso pričakovali. Zdaj je jasno, zakaj je temu tako. Aerobna vadba zmanjša učinke odvečne teže na tveganje za bolezni srca in ožilja. “Da bi razjasnili omenjeni paradoks, smo ocenili povezavo med različnimi kategorijami ITM in stopnjo telesne aktivnosti ter dejavniki tveganja za kardiovaskularne bolezni, « je povedal prvopodpisani avtor objave dr. Pedro L. Valenzuela iz madridske Univerze Alcalá.
Več kot polovica udeležencev telesno neaktivnih
V študijo so zajeli več 527 tisoč odraslih, starih od 18 do 64 let. Njihova povprečna starost udeležencev je bila 42 let, povprečni ITM paje bil 26,2. Tretjina jih je bila žensk. Glede na ITM so jih razdelili v tri skupine: z normalno telesno maso (takih je bilo 42 odstotkov), s prekomerno telesno maso (41 odstotkov) in z debelostjo (18 odstotkov). Ocenili so tudi stopnjo njihove telesne aktivnosti. Telesno neaktivnih je bilo 64 odstotkov udeležencev, premalo aktivnih 12 odstotkov in dovolj telesno aktivnih 24 odstotkov. Pri slednjih so upoštevali tako rednost vadbe kot intenzivnost in vrsto vadbe. Tretjina jih je imela hiperholesterolemijo, 15 odstotkov aretrijsko hipertenzijo in 3 odstotki sladkorno bolezen tip 2.
Povečanje zbolevanja za nekajkrat
V primerjavi z neaktivnostjo in nezadostno telesno aktivnostjo je redna aktivnost zmanjšala dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja v vseh preučevanih skupinah. Vendar redna / nezadostna telesna aktivnost ni izničila negativnih učinkov prekomerne telesne teže oziroma debelosti. Vsi posamezniki s prekomerno telesno težo ali debelostjo so pogosteje zbolevali za boleznimi srca in ožilja kot njihovi vrstniki z normalno težo – ne glede na raven njihove telesne aktivnosti,” so povedali raziskovalci.
V skupini dovolj telesno aktivnih moških je bila pri tistih z povečano telesno maso težo pogostnost arterijske hipertenzije večja za še enkrat (98 odstotkov), pri debelih pa za za skoraj štirikrat. Zbolevanje za hiperholesterolemijo je bilo pri prekomerno težkih večje za tretjino (v primerjavi z normalno težkimi), tisti z debelostjo pa so zbolevali 2,6 krat pogosteje. Podobna slika je bila tudi pri ženskah.
Omejitve študije
Študija je sicer imela nekaj omejitev. V njej niso nadzorovali prehrane, pri oceni telesne aktivnosti pa so se zanašali na samoporočanje udeležencev. Prednost je bila zelo velik vzorec – več kot pol milijona. »Ovrgli smo pogosto prisotno stališče, da lahko telesna aktivnost izniči škodljive prekomerne telesne teže in debelosti. Povečujeta tveganje za arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen tip 2 in hiperholesterolemijo,« so zaključili raziskovalci.
