Spletna terapija – ali sploh deluje?

Avtor: mag. Niels Barends, klin. razv. psih. in Maja Gaspari, dipl. psih.

V zadnjih letih se povečuje število psihologov, psihoterapevtov in drugih strokovnjakov, ki svoje svetovalne in psihoterapevtske storitve ponujajo prek spleta. To pomeni, da metode, ki jih sicer uporabljamo pri svetovalnem delu v živo, izvajamo prek komunikacijskih tehnologij, kot npr. e-pošte in videokonferenc (skajp, Google Hangout itn.). 

Odkar svetovanje prek skajpa ponujam skupaj s kolegom psihologom, me je veliko ljudi spraševalo, kako to deluje oz. ali sploh deluje. 

Med strokovnjaki v veliki meri vlada prepričanje, da sta spletno svetovanje in psihoterapija manj učinkovita, saj je za izgraditev dobrega terapevtskega odnosa, ki vključuje zaupanje in občutek varnosti, fizična prisotnost ključnega pomena. Poleg tega se prek videokamere izgubi veliko nebesednih informacij (telesna drža, nagib telesa itn.). Kljub dvomom sta spletno svetovanje in terapija v tujini zadnja leta v velikem porastu, tovrstnega pristopa pa se v veliki meri poslužujejo v Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem in v Ameriki.

Pri najinem delu s kolegom Nielsom opažava precej prednosti spletne terapije, ki se omenjajo tudi v vse številčnejših študijah.

1. Praktičnost, udobje

Spletna terapija je v primerjavi s svetovanjem v živo priročnejša. Za izvedbo potrebujemo samo računalnik, miren prostor, internet in ustrezno aplikacijo, hkrati pa ne izgubljamo dragocenega časa s potjo na svetovanje in s svetovanja. Ker terapijo lahko izvajamo v udobju lastnega doma, je za klienta kot terapevta termin bistveno preprosteje uskladiti. Poleg tega je dom okolje, v katerem se počutimo prijetno in varno, zato smo tudi bolj sproščeni. Posledično je pripravljenost za delo večja, hitreje pa se tudi odpremo za nam pomembne vsebine.

2. Dostopnost

Pomembna prednost je dostopnost svetovanja oz. terapije za področja, na katerih je tovrstna ponudba omejena oz. nedostopna. Po drugi strani je internet dobrina, ki jo najdemo že skoraj v vsakem gospodinjstvu, zaradi česar posameznikom z manj možnosti omogoča dostop do pomoči.

Spletno svetovanje predstavlja pomembno prednost tudi pri ljudeh, ki imajo zahteven urnik oz. pogoste ali daljše službene odsotnosti. Terapevtski proces iz oči v oči je v takih primerih pogosto nekontinuiran, posledično pa tudi manj učinkovit. Na drugi strani spletno svetovanje omogoča neprekinjen svetovalni proces, tudi če je klient (ali terapevt) trenutno v tujini ali pa tam živi.

3. Anonimnost

Ljudem je na splošno še vedno težko poiskati pomoč ob duševni stiski, saj se bojijo stigme. V Sloveniji je to še večja težava, saj se ljudje v manjših krajih med seboj pogosto poznajo, svetovalci oz. terapevti pa so neredko iz istega ali bližnjega kraja. Za klienta to predstavlja dodatno stisko, saj je prisoten strah, da se bo informacija o iskanju pomoči razvedela. Spletna oblika terapije tako nudi možnost, da klient izbere terapevta iz popolnoma drugega kraja.

4. Učinkovitost

Spletna terapija je precej nov pojav, njena učinkovitost pa se še preučuje. Dozdajšnje študije nakazujejo, da je tovrstni pristop enako učinkovit kot terapija v živo, še posebej učinkovit pa naj bi bil za zdravljenje socialnih fobij, anksioznosti, depresije in za reševanje stisk vsakodnevnega življenja. Vse več študij ugotavlja učinkovitost EMDR (Eye Movemet Desensitization and Reprocessing) pri zdravljenju travm in PTSM, najine izkušnje iz prakse pa kažejo celo večjo učinkovitost EMDR pri spletnem svetovanju kot pri svetovanju v živo, saj je med procesom na voljo manj motečih dejavnikov. Več o metodah pri spletni terapiji si boste lahko prebrali v naslednjem prispevku. 

Spletno svetovanje in psihoterapija predstavljata naslednji korak na področju svetovanja in psihoterapije, kar dokazujejo tudi strokovnjaki po svetu, ki to obliko svetovanja vse pogosteje ponujajo. Področje sproža precej diskusij in vprašanj glede učinkovitosti, iz lastnih izkušenj pa lahko potrdiva, da deluje.

Viri:

Poh Li, L., Rafidah Aga Mohd, J., Haslee Sharil A. (2013). Understanding the Two Sides of Online Counseling and their Ethical and Legal Ramifications. Procedia – Social and Behaviral Sciences, Vol. 103: pp. 1243–1251.

Mallen, M. J., Vogel, D. L., (2005). Introduction to the Major Contribution Counseling Psychology and Online Counseling. The Counseling Psychologist, 33 (6): 761–775.

Mallen, M. J., Vogel, D. L., Rochlen, A. B. in Day, S. (2005). Online Counseling Reviewing the Litrature From a Counseling Psychologist Framework. The Counseling Psychologist, Vol. 33 (6): pp. 819–871.

Kessler, D., Lewis, G., Surinder K., Wiles, N., King, M. idr. (2009). Therapist-Delivered Internet Psychotherapy for Depression in Primary Care: a Randomised Controlled Trial. The Lancet, Vol. 374 (9690): pp. 628–634.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj