Vzemite si trenutek, rešite življenje

Vzemite si trenutek, rešite življenje

9.9.2017, 22:47 R. M. Z. Kako zdravimo
Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 oseb, približno 25-krat toliko pa jih samomor poskuša narediti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji za posledicami samomora lansko leto umrlo 371 oseb, od tega 294 moških in 77 žensk. 

Leta 2016 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,97 (28,71 za moške in 7,40 za ženske). Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8. 

V letu 2016 je samomorilni količnik najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem. Razlogi za upad samomorilnega količnika so lahko večplastni. Kot ob tem izpostavljajo na NIJZ, so se v zadnjih letih okrepile preventivne dejavnosti (ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah – splošna javnost, različni profili strokovnjakov…), povečala pa se je tudi dostopnost do pomoči, predvsem v nevladnem sektorju.

Samomor v Sloveniji namreč še vedno predstavlja velik javnozdravstveni problem in Slovenija še vedno sodi med tiste države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene. »Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija namreč še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora«, je še dodala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ.  V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti in v vzhodnih statističnih regijah (Koroška, Savinjska), medtem ko je pojavnost samomora v vzhodnih statističnih regijah nižja.

Absolutno število samomorov v Sloveniji od leta 2003 - 2016 (skupaj, moški, ženske; Vir: Baza umrlih NIJZ)

Leto

skupaj

moški

ženske

2003

562

440

122

2004

512

370

142

2005

503

391

112

2006

529

415

114

2007

434

335

99

2008

409

325

84

2009

448

351

97

2010

416

336

80

2011

437

348

89

2012

443

363

80

2013

448

361

87

2014

388

325

63

2015

425

333

92

2016

371

294

77

Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja. Duševne težave in bolezni lahko v vsakem trenutku prizadenejo vsakega izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo tekom življenja z duševnimi težavami srečal vsak četrti izmed nas. 

Kljub vsem prizadevanjem pa so duševne težave in bolezni še vedno stigmatizirane. Stigma lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore, pomanjkanje zavedanja in pismenosti o duševnem zdravju pa hkrati vpliva tudi na to, da se ljudje ne čutijo kompetentni pri nudenju pomoči nekomu, ki je v duševni stiski (ne vedo, kako pristopiti, kaj in kako ukrepati itd.). S tem ko pridobimo znanja o znakih in simptomih duševne stiske in bolezni, se hkrati poveča tudi naš občutek kompetentnosti in zaupanja, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, mu pomagamo in ga vzpodbujamo k iskanju strokovne pomoči. Vse skupaj pa vpliva tudi na zmanjševanje stigme, ki spremlja duševne bolezni.

Pomembno bi bilo, da bi vsak od nas posedoval znanja, kako prepoznati, pristopiti k in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč. Tako kot znanja iz prve pomoči lahko namreč tudi znanja psihološke prve pomoči rešijo življenje, poudarjajo na NIJZ. »Psihološka prva pomoč predstavlja dragocen prispevek k preprečevanju samomora. Poleg prve nujne pomoči lahko predstavlja vstopno točko in usmeritev do drugih strokovnih služb pomoči. V nekaterih primerih bo zadostoval že kratek strokovno voden razgovor.« 

Slovenski center za raziskovanje samomora v naslednjih mesecih pripravlja obsežne intervencije za preprečevanje samomora med mladimi. Center za psihološko svetovanje Posvet deluje v okviru društva v javnem interesu na področju varovanja zdravja in humanitarne organizacije Slovensko združenje za preprečevanje samomora. V desetih svetovalnicah 43 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov izvaja redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje. 


Foto: Profimedia  
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.