V prvem letu delovanja Hiše Ljubhospica nudili nastanitev 71 ljudem

Ob podpori Lekarne Ljubljana edina tovrstna hospic stacionarna ustanova v Sloveniji nadaljuje s svojim poslanstvom, ki poleg namestitve in osnovne oskrbe vključuje tudi zdravstveno oskrbo (lajšanja/blaženja motečih simptomov bolezni), zdravstveno nego in nudenje psihosocialne in duhovne opore bolnim, ob obletnici sporočajo iz Hiše Ljubhospica. Sodelavci v Hiši Ljubhospica pomagajo in podpirajo ne samo bolnika, ampak tudi njegove najbližje v težkih trenutkih. 

V letu 2016 so v Hiši Ljubhospica nudili nastanitve 71 bolnim z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja. V hiši je v tem letu umrlo 63 oseb, tri so bile zaradi stabilnega in izboljšanega zdravstvenega stanja premeščene v domove za starejše, v leto 2017 pa je prešlo 5 bolnih. Največ bolnikov je prišlo z onkološko diagnozo, nekaj (10) z drugo – nevrološko ali interno diagnozo. 11 bolnikov je imelo poleg onkološke še dodatno, spremljajočo diagnozo. 

Povprečna starost uporabnikov je bila 71 let, 59 %  je bilo žensk in 41 % moških. Najmlajši bolnik je bil star 40 let, najstarejša bolnica pa 96 let. Iz Ljubljane je bilo 65 % oz. 46 oseb, iz ostalih krajev pa 25 oseb oz. 35 %. Štirje bolniki so bili iz držav bivše Jugoslavije. Povprečna doba oskrbe je bila 25 dni, kar je nekoliko več od evropskega povprečja tovrstnih namestitev (18 dni). Skupno število oskrbnih dni je bilo 1.803. Zasedenost Hiše Ljubhospica je bila zaradi zagonskega leta v povprečju 50 %, v kolikor upoštevamo vseh 12 enoposteljnih sob.Podpisano zavezo k duhovni oskrbi med štirimi največjimi verskimi skupnostmi v Sloveniji so posamezne verske skupnosti tudi izpolnile in nudile svojim vernikom versko oporo. Polovica bolnikov ni izrazila potrebe po duhovni podpori.

Bolniki so bili sprejeti in oskrbovani ne glede na kraj bivanja in starost; prednost pri sprejemu so imeli bolni po vnaprej določenih kriterijih za sprejem, in sicer na osnovi zdravniškega mnenja z oceno preživetja, socialne situacije bolnika in družinske situacije – v kar polovici primerov smo sprejeli tiste z zahtevnejšo zdravstveno in težjo psihosocialno situacijo in ki so bivali doma. Nudili so tudi podporo 164 svojcem nastanjenih bolnikov – nekaterim od njih tudi v procesu žalovanja. Skupno so nudili celostno oskrbo 235 uporabnikom. 

“Glede na število uporabnikov smo postopno zaposlovali in vzpostavili interdisciplinarni tim Hiše Ljubhospica. Dejavnost smo v zagonskem letu izvajali s kadrovsko ekipo 12 redno zaposlenih, ki je skupaj s podpornimi službami zagotavljala 24-urno izvajanje hospic paliativne oskrbe. Z večanjem števila in zahtevnosti oskrbe uporabnikov smo jo dopolnjevali glede na potrebo s pogodbenimi zunanjimi izvajalci. Pri oblikovanju kadrovske zasedbe smo upoštevali prilagojene normative in prakse hospicev iz tujine,” so ob obletnici sporočili iz ljubljanskega hiše hospic. 

Pripravili so celostno zasnova projekta Prostovoljstvo v Ljubhospicu in se registrirali kot prostovoljska organizacija. Septembra so izvedli osnovno usposabljanje za 11 kandidatov za prostovoljce. Vloga prostovoljcev je dopolnitev aktivnostim zaposlenih strokovnih delavcev. Skupaj so opravili 168 ur prostovoljnega dela kot prisotnost ter družabništvo uporabnikom hiše, pomoč pri hranjenju bolnih, sodelovanju pri prireditvah za uporabnike in druga organizacijska, administrativna in tehnična opravila.

Kar si v Ljubhospicu želijo v prihodnje je, da država čim prej v svoj sistem umestiti stacionarni hospic kot obliko oskrbe v zadnjem obdobju življenja. Hiša Ljubhospica ni pomembna le zaradi ustvarjanja varnega prostora s pogoji za najboljšo možno podporo ljudem v procesih zaključevanja življenja oz. v procesih žalovanja, ki številnim hudo bolnim in njihovim svojcem iz vse Slovenije daje brezplačno oskrbo, temveč tudi zaradi spreminjanja kulture družbe v odnosu do smrti in umiranja. Ob prvi obletnisi so obljubili, da bodo delo v dobro tistih, ki to potrebujejo, nadaljevali tudi v prihodnje.  

Lekarna Ljubljana bo tudi v prihodnje nudila podporo gibanju hospic in po svojih močeh še naprej omogočala delovanje Hiše Ljubhospica, čeprav ji, kot opozarjajov Hiši Ljubhospica, novi zakon o lekarniški dejavnosti postavlja vrsto nerazumnih omejitev pri poslovanju, kar bo vplivalo na obseg sredstev za družbeno odgovorne projekte.