Med najboljšimi raziskovalci iz regije so tudi trije iz Slovenije
Za nagrado 12. International Medis Awards so se lahko potegovali zdravniki in farmacevti, ki so svoje znanstvenoraziskovalne prispevke objavili v uglednih znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva, višjim od 1,500. Na natečaj je letos prispelo 243 prijav iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovaške, Slovenije in Srbije. Vsem visokim merilom za nominacije za International Medis Awards je ustrezalo 196 prijav. Med 18 finalisti iz sedmih držav so tudi trije iz Slovenije.
Med finalisti so bili tudi trije slovenski raziskovalci. Pediater izr. prof. dr. Klemen Dovč, dr. med., je preučeval interakcijo otrok z avtomatiziranimi sistemi dovajanja inzulina in pokazal, kako vsakodnevne rutine in ciljno izobraževanje vplivajo na glikemične rezultate. Njegova študija prispeva k varnejši in učinkovitejši terapiji za otroke s sladkorno boleznijo tipa 1 ter podpora družine pri vsakodnevni oskrbi.
Izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., je raziskoval vpliv predpisovanja zdravil kliničnih farmacevtov v primarni zdravstveni oskrbi in dokazal, da sodelovanje farmacevtov z zdravniki znatno izboljšuje klinične izide in kakovost življenja bolnikov. Njegova študija pomeni pomemben korak k širši implementaciji klinične farmacevtske prakse v Sloveniji in regiji.
Doc. dr. Peter Kopač, dr. med., s področja pulmologije in alergologije, je v raziskavi obravnaval genetski dejavnik α-triptazemijo kot ključni pokazatelj tveganja za hude alergijske reakcije na zdravila. Njegovi izsledki omogočajo varnejšo obravnavo bolnikov z visokim tveganjem in nudijo praktične smernice za preprečevanje življenjsko nevarnih reakcij.
Spodbujanje znanja in inovacij v srednji in vzhodni Evropi
Še kako so odzvanjale besede Toneta Strnada, mag. farm., ustanovitelj nagrade International Medis Awards in družbe Medis, ji je v nagovoru poudaril: »V ospredju International Medis Awards so zdravniki in farmacevti – vsi tisti, ki ob rednem delu z bolniki prevzemajo še dodatno odgovornost raziskovanja in tako aktivno soustvarjajo napredek medicine in farmacije. Njihova odkritja so usmerjena v prihodnost – danes še ne moremo vedeti, katere od teh raziskav bodo prerasle v velike preboje, vemo pa, da brez njih razvoja ni. Tudi sama nagrada Bodočnost simbolizira prav to odprtost – iz znanja in predanosti nastaja nekaj novega.«
Dr. Martina Perharič, mag. farm., strokovna direktorica družbe Medis,je opozorila na posebnosti raziskovanja v regiji: »Znanstveno delo v državah srednje in vzhodne Evrope poteka v okolju, ki zahteva veliko samoiniciativnosti in strokovne zrelosti. Raziskovalci pogosto delujejo brez širše infrastrukturne podpore, ki je v nekaterih drugih okoljih samoumevna, obenem pa ostajajo polno vključeni v klinično prakso. Takšni rezultati zato niso pomembni le z vidika posamezne raziskave, temveč kažejo tudi na visoko raven znanja in strokovnosti v naši regiji. To je sporočilo, ki ga želimo s to nagrado jasno posredovati širši javnosti.«
Obširneje o dosežkih in predstavljenih nalogah naših tujih zdravnikov bomo predstavili v tiskani ediciji NOVE MEDICINE, pa tudi v Mojem zdravju.
“Znanost je bakla, ki razveseljuje svet”
Louis Pasteur
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je poudarila da je lahko vsak znanstveni članek, vsak eksperiment, vsaka raziskava lahko pomemben korak na dolgi poti razumevanja. Ko se ti koraki povežejo, nastane pot spoznavanja in napredka, po kateri stopa celotna družba. Lahko smo ponosni, da je prav v našem prostoru nastala pobuda za to pomembno mednarodno priznanje. Takšni projekti ne prispevajo le k večji prepoznavnosti naše države na mednarodnem znanstvenem področju, temveč so tudi prostor srečevanja, sodelovanja, konstruktivnega dialoga in izmenjave znanja. Tudi Louis Pasteur je zapisal, da znanost ne pozna državnih meja, ker pripada človeštvu, in je bakla, ki razsvetljuje svet. Zato je in mora biti znanstveno sodelovanje eden najmočnejših temeljev medsebojnega razumevanja, zaupanja, miru in trajnostnega skupnega napredka.«
