Alergijske reakcije se lahko kažejo zelo različno – od blagih simptomov, kot so kihanje ali kožni izpuščaj, do življenjsko ogrožajoče alergijske reakcije oz. anafilaksije. Alergija se lahko razvije kadarkoli v življenju, tudi po dolgotrajni izpostavljenosti brez simptomov. Znanje o pravilnem ravnanju je ključno, saj lahko hitro ukrepanje bistveno izboljša izid zdravljenja.
Alergija kot pretiran odziv imunskega sistema
Alergija nastane, ko imunski sistem pretirano reagira na sicer nenevarne snovi, kot so cvetni prah, hrana, zdravila ali strupi žuželk. Simptomi so raznovrstni in se lahko pojavljajo posamezno ali v kombinaciji. Najpogosteje so prizadeta dihala z zamašenim nosom, kihanjem, kašljem ali težkim dihanjem. Na koži se pojavi koprivnica ali oteklina, oči so pordele in solzeče. Pri vseh oblikah sistemske alergijske reakcije se lahko pojavijo prebavne težave, kot so slabost, bruhanje ali bolečine v trebuhu. Če pa se prebavne težave pojavljajo po uživanju hrane v odsotnosti drugih simptomov, je treba razmišljati o drugih diagnozah, kot je laktozna intoleranca.
»Pozitiven kožni test sam po sebi še ne pomeni klinično pomembne alergije. Kaže le senzibilizacijo imunskega sistema, kar pomeni, da je organizem razvil specifična protitelesa proti določenemu alergenu. Zato je rezultate treba vedno razlagati skupaj z anamnezo in simptomi bolnika. Prekomerno izogibanje alergenom brez potrjene bolezni lahko po nepotrebnem zmanjša kakovost življenja,« je prepričan asist. Mark Kačar, dr. med., specialist alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik.
Najpogostejši alergeni
Izogibanje alergenom je eden ključnih ukrepov pri obvladovanju alergijskih bolezni in preprečevanju poslabšanj simptomov. Tudi če popolna odstranitev alergenov iz okolja ni mogoča, lahko z ustreznimi ukrepi bistveno zmanjšamo izpostavljenost.
Pršice so pogost vzrok celoletnega alergijskega rinitisa in astme. Zadržujejo se v vzmetnicah, vzglavnikih, preprogah in oblazinjenem pohištvu. Ključno je redno prezračevanje, zmanjšanje vlage pod 50 % ter pranje posteljnine pri vsaj 60 °C. Priporoča se tudi mokro čiščenje, saj lahko suho čiščenje alergen dviguje v zrak.
Cvetni prah je najpogostejši sezonski inhalacijski alergen. Koncentracije so najvišje v suhem in vetrovnem vremenu. Priporoča se spremljanje napovedi cvetenja, omejitev zadrževanja na prostem in prezračevanje v zgodnjih jutranjih urah ali po dežju. Po prihodu domov je smiselna menjava oblačil, umivanje obraza in las ter izpiranje nosu.
Plesni se razvijajo v vlažnih in slabo prezračenih prostorih. Ključno je redno prezračevanje, zmanjšanje vlage in izogibanje sušenju perila v zaprtih prostorih. Priporočeno je tudi redno čiščenje klimatskih naprav in varno odstranjevanje vidne plesni.
Alergeni domačih živali se nahajajo v dlaki, slini in izločkih. Najbolj učinkovit ukrep je zmanjšanje izpostavljenosti, predvsem prepoved vstopa živali v spalnico ter redno čiščenje in zračenje prostorov. Pred neizogibnim stikom je smiselno vzeti preventivni antihistaminik.
Pri alergiji na hrano je ključna natančnost pri branju deklaracij. Obvezno je preverjanje glavnih alergenov, kot so mleko, jajca, oreščki, ribe in soja. Posebno tveganje predstavlja navzkrižna kontaminacija, ki lahko nastane pri pripravi hrane z istimi pripomočki ali površinami. V restavracijah je treba vedno jasno opozoriti na alergijo, ob nejasni sestavi hrane pa se uživanje odsvetuje. Otroška alergija na mleko ali jajca pogosto izzveni pred šolskim obdobjem, medtem ko je alergija na arašide, oreščke in strup žuželk v večini primerov doživljenjska.
Pri pikih žuželk, zlasti čebel, os in sršenov, je ključna preventiva. Svetujejo se svetla, pokrita oblačila, saj temne barve in cvetlični vzorci žuželke privlačijo. Treba se je izogibati sladkim pijačam na prostem in pred pitjem vedno preveriti kozarec ali pločevinko. Ob prisotnosti žuželke je pomembno mirno vedenje brez mahanja z rokami, kar zmanjšuje možnost pika. Čebelarjem, pri katerih potrdimo preobčutljivost za čebelji strup, absolutno odsvetujemo nadaljnje čebelarjenje.
»Pri osebah z znano hudo alergijo za strup žuželk je priporočljiva opredelitev glede specifične imunoterapije s strupom ose ali čebele, ki lahko dolgoročno bistveno zmanjša tveganje za hude reakcije. Imunoterapija se izvaja na redne intervale tako, da posameznik prejme skrbno nadzorovan odmerek strupa, kar omogoči, da začne telo s časom alergen ponovno tolerirati,« dodaja Kačar.
»Mnogi zmotno zamenjujejo pojma intoleranca in alergija na hrano. Intoleranca je presnovna motnja, pri kateri telo hrane ne prebavi pravilno, imunski sistem pa ni vključen. Alergija na hrano pa je imunski odziv na beljakovine v hrani in je lahko tudi življenjsko ogrožajoča. Zato se mora alergik strogo izogibati alergenom, medtem ko intolerantni pogosto prenašajo manjše količine brez resnih težav,« opozarja alergolog asist. Mark Kačar, dr. med.
Anafilaksija: stanje, kjer šteje vsaka minuta
Posebno nevarna oblika alergijske reakcije je anafilaksija, ki lahko v nekaj minutah prizadene več organskih sistemov hkrati in je potencialno življenjsko ogrožajoča. Gre za urgentno stanje, ki terja takojšnje ukrepanje.
»Prepoznamo jo po prizadetosti dihal (težko dihanje, kašelj, piskanje), prebavil (krči, bruhanje, driska), srčno-žilnega sistema (omotica, izrazita nemoč, izguba zavesti) in kože ter sluznic (izpuščaji, oteklina). Najhujše oblike anafilaksije lahko potekajo brez kožnih manifestacij,« pove Tea Močnik, mag. zdr. neg., dipl. med. sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije.
»Ob sumu na anafilaksijo je treba nemudoma poklicati 112 in takoj uporabiti adrenalin, če ga ima bolnik pri sebi. Samoinjektor adrenalina deluje hitro in hkrati na več sistemov: sprosti dihalne poti, dvigne krvni tlak in ustavi napredovanje alergijske reakcije. Antihistaminiki pri anafilaksiji namreč ne zadostujejo in ne rešujejo življenja. Poleg zdravil je ključna tudi pravilna namestitev bolnika. Bolnik naj leži na hrbtu z dvignjenimi nogami, ob težavah z dihanjem je lahko v polsedečem položaju. Nezavestnega bolnika namestimo v stabilni bočni položaj, nosečnico položimo na levi bok,« svetuje Močnik.
RMZ
Vir: Sporočilo za javnost Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik
