Zakaj se nekateri dojenčki na potencialno zaznano nevarnost odzovejo bolj intenzivno kot drugi? Zakaj nekateri zajokajo takoj, ko zagledajo tujca, drugim pa tega sploh ni mar? Zadnja spoznanja kažejo, da je se odgovor zelo verjetno skriva na najbolj presenetljivem mestu: v prebavnem sistemu.
Črevesni mikrobiom vpliva na vse v našem življenju
Človeški prebavni sistem je dom za veliko skupnost različnih mikroorganizmov, znanih kot črevesni mikrobiom. Več kot 4 tisoč različnih vrst jih je, skupaj pa tehatajo več kot kilogram in pol. Vloga črevesnega mikrobioma postaja ves bolj prepoznana, in več, kot vemo o njem, bolj jasno postaja, kako ključno vlogo igra prav pri vsem, kar se dogaja v našem življenju. Ključen je za delovanje imunskega sistema, varuje pred debelostjo, ščiti pred rakom, in, kot kažejo zadnja spoznanja, vpliva na našo psiho. Vpliv se začne že v nosečnosti in potencira po rojstvu.
V prebavilih plašnih dojenčkov živijo drugačne bakterije
Raziskovalna skupina MSU-UNC je odkrila, da se črevesni mikrobiom pri pretirano plašnih dojenčkih razlikuje od tistega, ki imajo blažje reakcije. “Zgodnje razvojno obdobje je čas izjemnega razvoja možganov. Preučevanje, kako se dojenčki spopadajo s strahom, je pomembno, saj lahko pomaga pri napovedovanju duševnega zdravja v odraslosti,” pojasnjuje Rebecca Knickmeyer iz MSU-UNC. Vodila je študijo, objavljeno junija 2021 v reviji Nature Communications. “Strah je običajen del otrokovega razvoja. Otroci se morajo zavedati groženj v svojem okolju in biti pripravljeni nanje odgovoriti. Če s strahom reagirajo na situacije, ki so popolnoma nenevarne, so v večji nevarnosti, da bodo kasneje v življenju razvili tesnobo in depresijo,” nadaljuje Knickmeyer.
Poustvarjanje vsakdanjih situacij
Da bi ugotovili, kako je črevesni mikrobiom povezan reakcijo v obliki strahu pri otrocih, so Knickmeyer in njeni sodelavci zasnovali pilotno študijo s približno 30 dojenčki. Vsi so bili dojeni in noben ni bil na antibiotikih. Analizirali so vzorce njihovega blata (za določitev razlik v mikrobiomu) in z enostavnim testom ocenili psihični odziv otroka. Opazovali so, kako se je otrok odzval na nekoga, ki je vstopil v sobo, medtem ko je nosil masko za noč čarovnic. Resnično smo si želeli, da bi bila izkušnja prijetna tako za otroke kot za njihove starše. Starši so bili ves čas zraven in so lahko vskočili, kadar so želeli. Poustvarili smo situacije, ki bi jih dojenčki imeli v vsakdanjem življenju, razlaga Knickmeyer.
Črevesne bakterije in razvoj amigdale
Analiza vseh zbranih podatkov je kmalu odkrila pomembne povezave med značilnostmi črevesnega mikrobioma in psihičnim odzivom dojenčkov. Na primer, otroci z neenakomernimi mikrobiomi pri 1. mesecu starosti so bili pri enem letu starosti bolj plašni. V neenakomernih mikrobiomih prevladuje majhen nabor bakterij in so manj uravnoteženi. Vendar pa ekipa ni opazila povezave med črevesnimi mikroorganizmi in odzivom otrok na neznance, ki niso nosili mask. Knickmeyer pravi, da je to verjetno posledica odziva možganov pri obdelavi potencialno nevarnih situacij. “Pri neznancih obstaja družbeni element. Otroci so socialno previdni, vendar tujcev ne vidijo kot neposredno grožnjo.”
V okviru študije je ekipa z MRI posnela tudi možgane otrok. Ugotovili so, da je pestrost črevesnih bakterij pri enem letu starosti povezana z velikostjo amigdale. Gre za del možganov, ki med drugim sodeluje pri hitrem odločanju o tem, ali je nekaj nevarno ali ne. Kaže, da črevesne bakterije vplivajo na razvoj in delovanje amigdale v prvem letu starosti, zaključujejo avtorji.
Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.
