Med funkcionalne črevesne motnje pri otrocih sodi tudi sindrom razdražljivega črevesja. Diferencialna diagnostika sindroma razdražljivega črevesja je obsežna, je poudarila gastroenterologinja in izpostavila dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri postavitvi diagnoze. Treba je res zelo dobro ločiti, ali je bolečina v trebuhu res posledica zaprtja ali pa vztraja tudi še potem, ko slednjega ozdravimo ali se izboljša. Če se stanje ne umiri, gre najverjetneje za sindrom razdražljivega črevesja. Prav tako je treba imeti v mislih, da je vzrok za težave lahko kronična okužba ali rezistentna okužba s paraziti. Celiakija je zagotovo ena pomembnih diferencialnih diagnoz, enako tudi KVČB. Težave z odvajanjem lahko povzročijo tudi motnje delovanja ščitnice.
Specifičnega biomarkerja ni
»Za diagnosticiranje sindroma razdražljivega črevesja specifičnega biomarkerja ni. Pomagamo si z natančno anamnezo in kliničnim pregledom. Treba se je zelo natančno pozanimati, kakšni so simptomi, kako dolgo trajajo, kakšna je sprememba v vzorcu odvajanja blata … Od laboratorijskih preiskav je zagotovo na mestu hemogram z diferencialno krvno sliko in vnetnimi kazalniki ter določanje kalprotektina. Če slednji ne odstopa od normalne vrednosti, je verjetnost za KVČB zanemarljiva. Opravita se tudi test na kri v blatu in presejalni test za celiakijo. Če bolniki na tej točki ustrezajo merilom za sindrom razdražljivega črevesa, dodatne preiskave v resnici niso potrebne,« je pojasnila predavateljica.
Zdravljenje lajša bolečine in izboljša kakovost življenja
Tudi pri otrocih s sindromom razdražljivega črevesa pride v poštev zdravljenje z mebevirinom. Preprečuje vstop kalcija v gladkomišične celice, onemogoči njihovo krčenje in omili bolečine. Gre za zelo varno zdravilo, ki ima zelo malo neželenih učinkov in je primerno za dolgotrajno jemanje. Staršem in otrokom je treba povedati, da deluje le na bolečine v trebuhu, ne vpliva pa na frekvenco odvajanja blata ali konsistenco blata. Za zdravljenje sindroma razdražljivega črevesja se lahko uporabljajo tudi nekatere vrste antibiotikov, na primer rifaksimin. Veliko vlogo odigrajo probiotiki. Dokazano je, da LGG pripomore k izboljšanju kakovosti življenja otrok s sindromom razdražljivega črevesja. Uporabna je tudi fitoterapija; dvojno slepa raziskava je potrdila ugodno delovanje olja poprove mete.
Pri kolikah dojenčkov je Lactobacillusreuteri Protectis del doktrinarnega pristopa k lajšanju težav. Priporočajo ga tudi evropske smernice. Opravljena je bila mrežna metaanaliza, v kateri so ugotavljali, kateri od načinov lajšanja kolik dojenčkov so sploh učinkoviti. Analizirali so šest različnih raziskav z različnimi sevi probiotikov oziroma njihovimi kombinacijami. Izkazalo se je, da je najbolj uspešna intervencija uporaba probiotičnega seva Lactobacillusreuteri Protectis (ki tudi pomembno zmanjša možnost nastanka kolik). Na drugem mestu so bile različne dietne intervencije, vse druge metode lajšanja pa so se izkazale za bolj ali manj neučinkovite.
Funkcionalna driska malčka
»Funkcionalna driska malčka se pojavlja pri približno 2 % dojenčkov in 6,5 % malčkov. Klinično se kaže kot pogosto odvajanje slabše formiranega ali neformiranega blata. Otroci nimajo bolečin v trebuhu in normalno uspevajo v rasti in razvoju. Simptomi se pojavijo nekje do tretjega leta starosti in do vstopa v šolo običajno spontano izzvenijo. Diagnozo funkcionalne driske postavimo, če so izpolnjena naslednja merila: najmanj štiri odvajanja neformiranega oziroma tekočega blata na dan, simptomi morajo trajati najmanj štiri tedne, motnja se začne med 6. in 60. mesecem starosti otroka, otroci se normalno razvijajo in ne napredujejo slabo na teži. Zdravljenje z zdravili ni potrebno. Ključno je pomiriti in poučiti starše, ki so običajno zelo zaskrbljeni. Otroku je treba zagotoviti uravnoteženo in zdravo prehrano ter dovolj hidracije, ker pač odvaja več tekočega blata. Včasih svetujemo tudi, naj omejijo vnos fruktoze in sorbitiola,« je motnjo opisala Tina Kamhi Trop.
Funkcionalno zaprtje pri otrocih
Večinoma gre za retenco blata oziroma za težave zaradi zadrževanja blata. Ko je zaprtje enkrat razvito, je odvajanje boleče. Otrok se nagonsko temu poskusi izginiti in se izogiba odvajanju. Ko zaprtje traja že nekaj časa, se izgubi občutek za polnost danke in poziv na blato. Posledici sta mehanski čep in fekalna inkontinenca – ko tekoči del blata iz višjih delov kolona lahko steče mimo čepa. Ker blato pritiska na medenično dno, sfinktri ne tesnijo več dobro. Starši to pogosto napačno interpretirajo kot drisko in tudi popolnoma napačno ukrepajo.
Odpravljanje funkcionalnega zaprtja poteka v več fazah. Prva je edukacija staršev in otrok. Pojasniti jim je treba, zakaj do tega pride in jih opozoriti, da se lahko zgodi začarani krog. Otroci, ki jih pri odvajanju boli, v strahu pred ponovno bolečino blato zadržujejo. Razložiti jim je treba tudi, da bodo morali biti pri zdravljenju dosledni in vztrajni. Pomembni so trening odvajanja, zdrav življenjski slog in medikamentozno zdravljenje, je povedala Tina Kamhi Trop. Opisala je tudi izvajanje treninga odvajanja, ki naj, kot je še posebej poudarila, poteka brez motečih dejavnikov (gledanje televizije, igranje igric na telefonu, branje pravljic …). Pri treningu odvajanja je priporočeno, da otrok trikrat na dan nekaj minut po glavnem obroku gre na kahlico ali stranišče za do 20 minut.
Pomembno je pisati dnevnik odvajanja, v katerega se zapiše vsako uspešno epizodo odvajanja in se ob tem vzpostavi neki sistem nagrajevanja (na primer sistem nalepk).
Zdravljenje funkcionalnega zaprtja z zdravili
Pomembni sta dve fazi zdravljenja. Prva je odstranitev trdega čepa blata (dezimpakcija) in takoj zatem vzdrževalno zdravljenje. Slednje lahko traja od nekaj mesecev do dveh let. V prvi fazi zdravljenja se poskrbi za odstranitev čepa. »Svetujemo peroralno dajanje polietilen glikola v odmerku od 1 do 1,5 grama na dan. Zdravljenje naj traja od tri do šest dni. Takoj zatem začnemo vzdrževalno zdravljenje, za katerega imamo na voljo dve zdravili: polietilen glikol in laktulozo. Odmerjanje polietilen glikola je od 0,2 do 0,8 grama na kilogram telesne teže na dan. Začetni odmerek je po navadi 0,4 grama na kilogram telesne teže, odmerek pa prilagajamo glede na odvajanje in konsistenco blata. Polietilen glikol je učinkovitejši od laktuloze in ima manj stranskih učinkov. Vendar za mlajše od dve let ni priporočenega režima odmerjanja, zato ga tem otrokom ne predpisujemo.
Laktuloza je varna v vseh starostnih obdobjih in je prva izbira zdravljenja pri mlajših otrocih. V Sloveniji je na voljo na recept (v primerjavi s polietilenglikolom). Gre za sintetični disaharid, ki ga fermentirajo bakterije v kolonu. Neželeni učinki so vetrovi, nelagodje v trebuhu, lahko tudi bolečine v trebuhu, ki pa izzvenijo, ko se uredi odvajanje. Odmerjanje laktuloze je od 1 do 2 grama na kilogram telesne teže enkrat do dvakrat na dan. Odmerek prilagajamo glede na uspešnost odvajanja. Kot drugo linijo zdravljenja ali kot podporo vzdrževalnemu zdravljenju včasih uporabimo stimulantna odvajala,« je o zdravljenju funkcionalnega zaprtja pri otrocih povedala Tina Kamhi Trop.
