Avtor: Mihailo Terzić
Histerija v ožjem smislu označuje neobvladljive emocionalne ekscese zaradi izgube nadzora nad čustvi in dejanji. Pacient ob napadu histerije kriči, meče predmete po tleh ali pa se vrže na tla v napadih mišičnih krčev in lovi sapo. V širšem smislu gre pri histeriji za celo vrsto simptomov nevrotičnih obolenj: omedlevica, anksioznost, nespečnost, pomanjkanje sape, vzdražljivost, pomanjkanje teka.
V zgodovini evropske medicine je histerija znana že vsaj 2000 let. Ime bolezni izhaja iz stare grščine, in sicer iz besede ustera, ki pomeni maternica, kajti bolezen so večinoma diagnosticirali pri ženskah in so zato verjeli, da je njen vzrok v somatskih motnjah v maternici.
Študiju in zdravljenju histerije se je konec 19. stoletja temeljito posvetil Sigmund Freud, dunajski zdravnik in psihoanalitik. Njegov opis histeričnih simptomov je bil bistveno širši kot do takrat. Histerija je zanj zaobjemala vse primere vedenja, ko bolnikova podzavest poskuša bolnika zaščititi pred psihičnim stresom. Histerik npr. kašlja zato, ker s tem sprošča energijo, ki se je nabrala, ker nekaj taji, ali ostane doma, ker noče iti v osovraženo službo. Skratka, temeljna značilnost histerije je ujeta med psihičnim in telesnim: enemu izmed patoloških psihičnih tokov, ali gre za fobijo ali prisilno idejo, se zazdi udobno, da uporabi fizični simptom – od kašljanja in afonije (odsotnost glasu) do utrujenosti in dejanske bolezni, ko bolnik obleži v postelji.
Prva ženska s histerijo
Najznamenitejši primer histerije je Freud opisal v študiji z naslovom Dora. Dora je bila osemnajstletno dekle, ki jo je imel Freud v analizi tri mesece. Bila je zaljubljena v starejšega moškega, prijatelja njenega očeta. Tudi Dora je bila všeč njemu in na nekem izletu ji je izpovedal svojo ljubezen ter jo skušal poljubiti. Dora se mu je iztrgala in ga zavrnila ter se od takrat izogibala priložnostim, ko bi bila z njim sama. V tem času pa so se začeli pri njej pojavljati histerični simptomi, kot sta kašljanje in afonija. Na osnovi analize dekleta je Freud postavil teorijo, po kateri je vzrok za histerijo v nerazrešeni spolnosti, natančneje – gre za sprevrnitev afekta: ob običajnem vzroku za spolno vzburjenje, kot je poljub starejšega gospoda, se namesto vzburjenja pojavijo neugodje, odpor in gnus. Vzburjenje izostane zaradi nezmožnosti zadovoljiti realno zahtevo po ljubezni, bolnike obvladuje nasprotje med fantazijo in realnostjo. Freud je ugotovil, da nastop in izginotje bolezenskih znakov posnemata navzočnost in odsotnost ljubljene osebe; bolezensko stanje je navadno namenjeno določeni osebi in izgine z njeno prisotnostjo. Tako se je Dora, ko je bil starejši moški daleč, odpovedala govorjenju (afonija), saj namreč sploh ni bilo vredno govoriti, ko pa ni mogla govoriti z njim.
Stres, depresija in številne psihosomatske bolezni, ki so na menijih psihologov že desetletja, se zadnje čase le še stopnjujejo. Zanimivo pri tem je, da se danes histerija pojavlja zelo redko, tako da so zdravniki celo opustili izraz histerija in ga nadomestili z izrazom somatska motnja. Medtem ko je v Evropi sredi 19. stoletja za histerijo obolela vsaka četrta ženska, je danes težko najti kako histeričarko. Histerijo so nadomestila obolenja, kot so: shizofrenija, motnja borderline ali napadi anksioznosti.
Psihoterapija ali zdravila?
Zdi se, da so v razvitih državah Evrope in Severne Amerike agresivnost in emocionalni ekscesi postali tako družbeno nesprejemljivi, da se osebo, ki »ne dobi nečesa, kar je hotela«, in se na to odzove agresivno, precej hitro umiri s farmacevtskimi proizvodi ali pa z napotnico za razgovor s psihoterapevtom. V hujših primerih bolnika hospitalizirajo v umobolnici. Pa vendar – histerijo je načelno mogoče zdraviti tudi brez pomoči psihiatra in zdravil, če se oseba zaveda svoje motnje. Mladim ženskam med 14. in 25. letom starosti, pri katerih je obolenje najpogostejše, sta priporočeni uravnovešena prehrana, ki vsebuje dovolj sadja, in redna telovadba ali joga, skratka nekaj, kar odvrača misli bolnice od nje same. To naj bi zadoščalo za omilitev histeričnih napadov panike.
Foto: Pixabay
