Nekajmesečni dojenčki vedo, kdaj jih odrasli oponašajo

Čeprav so nekajmesečni dojenčki telesno popolnoma odvisni od staršev, njihove umske funkcije in zmožnost opazovanja okolice presenečajo. Eno od novejših spoznanj je, da vedo, kdaj jih odrasli imitirajo in da jim je tako početje všeč.

Imitacija vedenja dojenčkov se zdi učinkovit način, da ujamete njihovo zanimanje in se povežete z njimi. Foto: Bigstock

Šestmesečni dojenčki prepoznajo, ko jih posnemajo odrasli, in imitatorje dojemajo kot prijaznejše. Odrasle, ki so jih posnemali, so dolgo gledali in se jim potem nasmehnili. Približali so se jim prej in posnemali igro, ki so jim jo kazali. Raziskava je bila pred nekaj dnevi objavljena v PLOS One, izvedli pa so jo na Univerzi Lund.

Različni načini igre in preizkusno vedenje

Raziskovalci so se s šestmesečnimi dojenčki v njihovem domačem okolju igrali na različne načine: posnemali so vse, kar so dojenčki storili, posnemali so le telesna dejanja dojenčkov, pri tem pa ohranili brezirazen obraz, ali pa so uporabili odzivni odziv. Slednji pomeni, da se odrasel odzove šele takrat ko otrok nekaj stori ali nekaj potrebuje – in ustrezno reagira. “Imitacija vedenja dojenčkov se zdi učinkovit način, da ujamete njihovo zanimanje in se povežete z njimi. Matere so bile precej presenečene, ko so dojenčki veselo sodelovali v igrah z imitacijo z neznancem, hkrati pa so bile navdušene tudi nad vedenji dojenčkov,” pravi Gabriela Alina Sauciuc, raziskovalka na Univerzi Lund in glavna avtorica študije. Med posnemanjem je bilo tudi veliko preizkusnega vedenja. Na primer, ko je dojenček udaril po mizi in so raziskovalci to dejanje posnemali, je dojenček nato še večkrat udaril po mizi, pri tem pa skrbno opazoval raziskovalčeve odzive. Tudi, če slednji ni pokazal nobenih čustev, je dojenček zaznali, da ga le-ta posnema – in se odzval s preizkusnim vedenjem.

Spoznavanje kulturnih norm in interaktivnih rutin

“To je bilo precej zanimivo. Ko nekdo aktivno preizkuša osebo, ki ga posnema, je to običajno pokazatelj, da se oponašana oseba zaveda, da obstaja korespondenca med njenim lastnim vedenjem in vedenjem drugega,” razlaga Sauciuc. Znanstveniki že dolgo domnevajo, da dojenčki skozi pogosto izpostavljenost posnemanju spoznavajo kulturne norme in interaktivne rutine ter se učijo, da skupna dejanja spremljajo skupna čustva in namere. Ampak empiričnih dokazov, ki bi podkrepili takšne teorije, je malo. “S tem, ko smo dokazali, da 6-mesečni dojenčki prepoznajo, kdaj jim odrasli posnemajo, in da to pozitivno vpliva na interakcijo, začenjamo polniti to vrzel. Še vedno pa je pred nami precej izzivov. Moramo na primer ugotoviti, kdaj točno imitacija začne imeti takšne učinke, in kakšno vlogo pri dojenčkih dejansko igra prepoznavanje imitacije,” pojasnjuje Sauciuc.

Pogovarjanje z vrstniki

Čeprav je opazovanje in ponavljanje početja odraslih ključni element učenja in je dokazano, kako natančni opazovalci so dojenčki, obstajajo situacije, v katerih odrasli “izvisijo”. Zgodijo se takrat, ko se dojenčki – mnogo prej, preden izustijo prvo “uradno” besedo, pogovarjajo z vrstniki. Prepoznajo samoglasniške zvoke, ki imajo zaradi majhnosti njihovih teles specifični zvok, in se intenzivno odzivajo nanje. V poskusu so 5-mesečni dojenčki porabili 40 odstotkov dlje časa za poslušanje vrstnikov kot za poslušanje odraslih pri vokalizaciji istih samoglasnikov. Ponovitve poskusa so dale enak rezultat. ” Dobili smo nov vpogled v to, kako se razumevanje jezika razvija pri dojenčkih,” ugotovitve komentira prof. dr. Linda Polka iz Univerze McGill.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj