Podrobno nam je o nemelanomskih rakih kože razložila specialistka interne onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, vodja Oddelka za interno onkologijo na Onkološkem institutu v Ljubljani.
»Koža je naš največji organ, ki nas ščiti pred zunanjimi vplivi. Poškodbe kože, kot so: opekline, izpostavljenost soncu, ionizirajočim sevanjem, kronične poškodbe kože itn., lahko vodijo v razvoj raka kože. Poznamo več vrst raka kože. Delimo ji na melanomske in nemelanomske rake kože. Nemelanomski kožni raki, o katerih se veliko manj govori, so 4-krat pogostejši kot melanom. Za melanomom na novo zboli 500–600 ljudi letno, medtem ko imamo pri nemelanskih rakih vsako leto prek 2.000 novih primerov.«
Prof. dr. Janja Ocvirk, vodja Oddelka za interno onkologijo na Onkološkem institutu v Ljubljani. Foto: RMZ
Vrste nemelanomskih rakov kože
Najpogostejša med nemelanomskimi raki kože sta bazalnocelični karcinom (80 %) in ploščatocelični karcinom kože (20 %). Ploščatocelični karcinom kože je pogost rak, ki izhaja iz maligne proliferacije keratinocitov povrhnjice, ki je prodrla v dermis ali zunaj njega. Ploščatocelični karcinom kože in situ ali Bowenova bolezen je opredeljena kot tumor, ki je omejen na povrhnjico in ni prodrl v dermis. Zdravljenje ploščatoceličnega karcinoma kože je potrebno, saj lahko napredovanje tumorja povzroči lokalno uničenje tkiva ali metastazira, kar ima za posledico znatno obolevnost ali smrt. Najučinkoviteje ga zdravimo in dobimo tudi najboljše izhode, če ga začnemo zdraviti zgodaj.
Bazalnocelični rak kože predstavlja okoli 80 % nemelanomskega kožnega raka. Najpomembnejši etiološki dejavnik za nastanek kožnega raka je izpostavljenost UV-sevanju. Poleg tega imajo večje tveganje za nastanek bazalnoceličnega raka kože svetlopolti, svetlolasi, rdečelasi, ljudje s svetlimi očmi tisti, ki so imeli opekline v otroštvu, genska predispozicija – Gorlinov sindrom in Xeroderma pigmentosum. Večje tveganje imajo tudi bolniki s kroničnimi vnetji kože, bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje. Tveganje povečujejo tudi izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, kancerogenim snovem, obiskovanje solarijev in starost.
Če je ozaveščenost o melanomu narasla v zadnjih 15 letih, pa tega ne moremo trditi za nemelanomske kožne rake in tako za SCC. Da bi zvišali ozaveščenost o teh rakih, je bil lani, 13. 6. 2019, prvi dan ozaveščanja o nemelanomskih kožnih rakih s pozivom o ozaveščanju in ukrepanju, predvsem pri delavcih na prostem. Nemelanomski kožni rak je pri tej populaciji poklicna bolezen.
Bazalnocelični rak kože se najpogosteje pojavlja na predelu glave in vratu, v kar 80 %, na trupu v okoli 15 % in v 5 % na okončinah. Za postavitev diagnoze je potrebna patohistološka potrditev. BCK običajno lokalno raste in le redko zaseva. Nezdravljen lokalno napreduje, se vrašča v sosednje strukture in tkiva ter jih destruira.
V nasprotju z bazalnoceličnim karcinomom, ki redko metastazira, približno 2–5 odstotkov kožnih ploščatoceličnih karcinomov kože metastazira v regionalne bezgavke ali bolj oddaljena mesta. Pristop k zdravljenju je odvisen od značilnosti tumorja in značilnosti bolnika, ki predstavljajo povečano tveganje za agresivno vedenje tumorja. Kožni ploščatocelični karcinomi, ki nimajo značilnosti visokega tveganja za ponovitev, imajo ponovitev in izjemoma metastazirajo.
Nevarno UV-sevanje
Na vprašanje, kakšno je tveganje za nastanek nemelanomskih rakov kože in katere starostne skupine so najbolj izpostavljene, prof. Ocvirk odgovori,da je najpomembnejši dejavnik za razvoj ploščatoceličnega karcinoma kože UV-sevanje – izpostavljenost soncu, saj se 90 odstotkov vseh pojavi na soncu izpostavljeni koži (glava, vrat, spodnja ustnica). UV-žarke prištevamo med kancerogene snovi. Dejavniki tveganja pa so tudi rentgenska in ionizirajoča sevanja, preparati iz katrana in anorganske arzenove spojine. Povečano tveganje imajo bolniki s transplantiranimi organi, bolniki na imunosupresivnih zdravilih in ljudje z genskimi nepravilnostmi, kot je Xeroderma pigmentosum.
Tveganje za ploščatocelični karcinom kože narašča z leti in z izpostavljenostjo soncu oziroma UV-žarkom. Zbolevajo predvsem starejši bolniki, večinoma v starosti nad 65 let, seveda pa lahko tudi med 40. in 65. letom, a redkeje. Ljudje, ki opravljajo delo na odprtem, zunaj, imajo po več letih izpostavljenosti soncu bistveno višje tveganje za nemelanomske rake kot preostala populacija. Pri njih lahko govorimo tudi o poklicni bolezni.
Ploščatocelični karcinom kože je pogost rak, ki izhaja iz maligne proliferacije keratinocitov povrhnjice, ki je prodrla v dermis ali zunaj njega.
Potrebna je pozornost na vsako spremembo na koži
»Ploščatocelični karcinom kože se kaže kot manjša sprememba na koži – tumor. Ta je lahko različne barve od kožne, rdeče do rjave in sivkaste, prav tako sta lahko raznoliki oblika in velikost. Lahko so v nivoju kože, hiperkeratotični, erozivni, z razjedami ali pa prekriti s krastami. Dokler so majhni in omejeni, bolnikom ne povzročajo večjih težav. Če imajo razjede, se te ne zacelijo. Zasevajo malokrat in pozno. Lahko pride do lokalne rasti in vraščanja v sosednje organe ali pa zasevanja v regionalne bezgavke.«
Učinkovito zgodnje zdravljenje
»Zgodnje zdravljenje kožnega ploščatoceličnega karcinoma kože je najučinkovitejše in ima najboljše izhode zdravljenja. Gre za lokalne načine zdravljenja – operacijo, obsevanje, zmrzovanje, lasersko ablacijo … Ko bolezen napreduje lokalno in operativni posegi niso mogoči ali bi pomenili preveliko motilantnost ali pa pri zasevanju v druge organe, bolezen zdravimo sistemsko.
Tudi pri nas na voljo sistemsko zdravljenje z imunoterapijo
V preteklosti smo uporabljali kemoterapijo ali kemoterapijo v kombinaciji z zaviralci EGFR-poti (protitelesi proti receptorju za epidermalni rastni dejavnik ), od letošnjega leta naprej pa je tudi v Evropi dostopno novo zdravilo iz skupine imunoterapije. Cemiplimab je anti-PD-protitelo, ki je učinkovitejše od same kemoterapije, nudi večje število odgovorov na zdravljenje, podaljša čas do napredovanja bolezni in celokupno preživetje v primerjavi s kemoterapijo. Ker gre za imunoterapijo, so neželeni učinki drugačni kot pri kemoterapiji, predvsem pa so manj izraženi in je zaradi njih le redko treba zdravljenje prekiniti.
Imunoterapija za boljšo kakovost življenja
Kakovost življenja bolnikov, zdravljenih z novim zdravilom – imunoterapevtikom cemiplimabom –, je boljša. Z njim lahko zdravimo tudi starejše bolnike, saj ima zdravilo, kot že omenjeno, veliko manj neželenih učinkov kot ob kemoterapiji, ki smo jo do zdaj uporabljali za zdravljenje ploščatoceličnega karcinoma kože. Bolniki se lahko aktivno vključijo v vsakodnevno življenje. Najpogostejši neželeni učinki ob imunoterapiji s cemiplimabom so: kožni izpuščaj, srbečica, splošna utrujenost, driska, bolečine v sklepih in mišicah ter drugi. Običajno je stopnja neželenega učinka nizka oziroma ti niso močno izraženi, zaradi česar ne vplivajo močno na kakovost življenja, v redkih primerih pa so lahko močno izraženi in zato tudi resni zapleti ob zdravljenju.
