Avtor: T. L.
Običajno govorimo o sladkorni bolezni (ali diabetesu) tipa 1 in 2 in nosečnostni sladkorni bolezni, medtem ko je bistveno manj poznano tako imenovano vmesno stanje, ki ga strokovnjaki označujejo kot prediabetes.
O prediabetesu (oziroma oblikah motenj glukoregulacije) govorimo, kadar je stanje ravni sladkorja v krvi višje od normalnega, vendar ne tako visoko, da bi ga po vseh veljavnih merilih označili za diabetes.
Ni nujno, je pa verjetno, da pri posameznikih prediabetes preide v diabetes. Je pa pri osebah s prediabetesom tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 zelo visoko.
Tudi prediabetes sam po sebi prinaša zdravstvene težave in spremljajoča zvišana raven sladkorja do določene mere škoduje organizmu. Zato tudi raziskovalci iščejo metode, kako uspešno ‘zaustaviti’ prediabetes oziroma stanje remisije ali diabetes vsaj odložiti, će že ne preprečiti.
V raziskavi, ki je bila konec lanskega leta objavljena v publikaciji BMJ Open Diabetes Res Care, so raziskovalci iskali odgovor, kako s pomočjo prehrane vplivati na razvoj oziroma remisijo prediabetesa. Primerjali so, kakšni so učinki prehrane, bogate z beljakovinami in prehrane, v kateri prevladujejo ogljikovi hidrati na presnovne parametre, indeks telesne (maščobne) mase in puste telesne mase (LBM) pri posameznih s prekomerno telesno težo in prediabetesom. Udeležence študije – teh je bilo 24 – so spremljali šest mesecev.
V tem času je skupina 12 udeležencev je uživalo z beljakovinami bogato hrano (sestavljeno iz 30% proteinov, 30% maščob in 40% ogljikovih hidratov), druga skupina 12 udeležencev pa z ogljikovimi hidrati bogato prehrano (vsebovala je 15% proteinov, 30% maščob, 55% ogljikovih hidratov).
Ob začetku in koncu študije so udeleženci opravili nekaj testov: oralni glukozno tolerančni test (OGTT) in druge teste zamerjenje glukoze in inzulina, merjenja s tehnologijo DXA (dvojno energijska rentgenska absorpcijometrija, ki se sicer prvenstveno uporablja za merjenje kostne gostote, se pa lahko uporablja za merjenje sestave telesa, na primer deleža maščobe, mišičnega tkiva… ), redno pa so preverjali pa tudi telesno težo sodelujočih.
In kakšne so ugotovitve?
Po šestih mesecih prehranjevanja z beljakovinami bogato hrano se je pri vseh udeležencih v skupini -100 v odstotkih – kazala remisija njihovega prediabetesa, medtem ko je bil odstotek v skupini, ki je uživala ogljikove hidrate, precej nižji in je znašal dobri 33 odstotkov.
Primerjava med skupinama je pokazala znatna izboljšanja v skupini, ki je uživala beljakovinsko prehrano na več področjih: občutljivosti telesa za inzulin, v dejavnikih tveganja za srčno-žilne bolezni, vnetnih citkinih, oksidativnem stresu in višjem odstotku puste telesne mase (LBM) v primerjavi z drugo skupino.
Foto: Profimedia